Zelenec (Lacerta viridis) je naša največja kuščarica, zraste do 40 cm, izjemoma celo nekoliko več. Njegovo telo je praviloma živo zeleno, posuto je z mnogimi črnimi pikami, ki se pogosto povežejo v mrežast vzorec. Zlasti samci imajo grlo in spodnjo stran glave izrazito svetlo modre barve. Samice in mladi osebki imajo vzdolž zgornje strani telesa dve svetli progi. Zelenec je izjemno hitra žival, zato mu le malo žuželk, ki so njegova najljubša hrana, uide.
Življenjski prostor zelenca so mejice in grmovnata ter kamnita pobočja. Rad se zadržuje na štorih in deblih podrtih dreves, kjer se dolge ure nastavlja sončnim žarkom.
Sodi med najpogostejše kuščarice pri nas in je razširjen po vsej Sloveniji. Najdemo ga vse od toplih nižinskih območij do gorskih pašnikov nad 1000 m nad morjem.
Območje njegove razširjenosti v Evropi obsega Srednjo, Južno in Vzhodno Evropo do Črnega morja.
Poleti, po parjenju, samica izleže 7 do 14 jajc, v katerih se zarodki razvijajo do avgusta, ko se mladi zelenci izvalijo. Omenili smo že njihovo izredno hitrost, ki jim pomaga pri lovu plena, enako koristna pa je pri begu pred vsiljivci. Pred človekom, na primer, se bliskovito umakne v svoje skrivališče. Po drugi strani pa se hitro utrudi in se po nekaj metrih še komaj premika. V skrajni sili se brani z ugrizom, ki ni nevaren, a je zaradi številnih ostrih zobcev boleč.
Herpetologi, raziskovalci plazilcev, so ugotovili, da v Sloveniji živita dve vrsti, ki sta si na videz tako podobni, da ju na na podlagi vidnih znakov praktično ne moremo razlikovati. To sta zelenec (Lacerta viridis) in zahodnoevropski zelenec (Lacerta bilineata), ki ju lahko zanesljivo razlikujejo le z analizami genetskega materiala.
Zelenec je v Rdečem seznamu ogroženih plazilcev Slovenije opredeljen kot ranljiva vrsta, obe vrsti pa sta zavarovani z Uredbo o zavarovanih prostoživečih vrstah.