Rezultati iskanja
Puščica v desno
Živorodna kuščarica

Domov / Živalski svet / Plazilci / Kuščarice

Živorodna kuščarica

Živorodna kuščarica (Zootoca vivipara) je do 16 cm dolga kuščarica s kratko glavo, topim gobčkom, kratkimi okončinami in z dolgim, močnim repom. Njen rjav ali siv hrbet je porisan s številnimi temnimi in svetlimi vzdolžnimi progami in lisami, hrbtna risba pa se od osebka do osebka zelo razlikuje. Samci imajo rumen, oranžen ali rdečkast trebuh posut s črnimi pikami, trebuh samic pa je bel, siv ali zelenkast in ni pikast. Živorodna kuščarica, ki ji včasih rečejo tudi planinska kuščarica, se hrani s pajki in z različnimi žuželkami. Od teh ima najraje kobilice in muhe ter ličinke metuljev - gosenice.

Življenjski prostor živorodne kuščarice so predvsem visokogorski pašniki in travniki, kjer jo najdemo tudi nad 2000 m nad morjem. Živi tudi na gozdnih jasah in gozdnih robovih, izogiba pa se izrazito suhih mest. Redkeje nanjo naletimo tudi v nižinah, pa še takrat le na močvirnih območjih.

Območje njene razširjenosti obsega Zahodno, Srednjo in Vzhodno Evropo ter večji del severne Azije vse do obale Tihega oceana. Njena živorodnost pa ji omogoča preživetje tudi v hladnih deželah na skrajnem severu Evrope. V Sloveniji se pojavlja v visokogorju, sredogorju in na močvirnih območjih v nižinah.

Živorodna kuščarica se pari maja in junija. Samice na večjem delu območja razširjenosti – areala nosijo jajca v sebi in do avgusta skotijo 3 do 11 živih mladičev, tiste, ki živijo v južnih delih areala, pa odložijo 5 do 7 jajc.

Je najbolj plašna med našimi kuščaricami. V sili zbeži tudi v vodo in se potopi v kritje.

Kot ranljiva vrsta je uvrščena na Rdeči seznam ogroženih plazilcev Slovenije, pri nas pa jo varuje tudi Uredba o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. Ogroža jo predvsem izguba življenjskega prostora zaradi urbanizacije in intenziviranja kmetijstva.


Živorodna kuščarica