Slepci (Anguidae) so kuščarji, ki nas na prvi pogled spomnijo na kače, saj imajo zakrnele okončine. Zato se, podobno kot kače, gibljejo z zvijanjem telesa. Od kač jih ločita dve lastnosti kuščarjev, gibljivost vek in sposobnost, da v nevarnosti odvržejo rep (avtotomija). Pri slepcih prehaja glava v trup neposredno, brez vratne zožitve. Zanje so značilne koščene ploščice nameščene v koži. Nad njimi so rožene luske, ki pokrivajo celo telo in so enake velikosti in oblike.
70 znanih vrst te družine poseljuje Evropo, jug in jugovzhod Azije, dele Severne in Južne Amerike ter skrajni severozahod Afrike. V Sloveniji je družina slepcev zastopana z enim predstavnikom, slepcem (Anguis fragilis), ki živi tudi na območju Notranjskega regijskega parka.
Slepec
Slepca (Anguis fragilis) od kač ločimo po dveh značilnostih, slepci lahko zaprejo veke in v nevarnosti odvržejo rep, ki pa se jim ne obnovi popolnoma. Popolnoma gladke luske telo slepca pokrivajo kot strešniki. Osnovna barva njegovega telesa je rjava, lahko pa prevladujejo sivi ali bakreni odtenki. Samci so navadno enotne barve in temnejši od samic, včasih so posuti z modrimi pikami. Svetlejše samice imajo temnejše boke in progo vzdolž hrbta. Odrasle živali so dolge od 40 do 50 cm. Slepci se odpravijo na lov v jutranjem mraku, plenijo žuželke in pajke, najraje pa se hranijo z deževniki in golimi polži. Včasih lahko opazujemo, kako slepec glavo drgne levo in desno po travi ali mahu, na ta način si z ust obriše sluz požrtega polža. Čez dan pa se pred plenilci skriva pod kamni in vejami ali v rovih, ki jih sam izkoplje.
Življenjski prostor slepca, ki je edini predstavnik svoje družine v Sloveniji, so svetli gozdovi, gozdni robovi in travniki, pa tudi zelene površine v človeških naseljih, na primer žive meje, parki in vrtovi. Prisotnost slepca na našem vrtu, nas lahko razveseli, saj bo pred požrešnimi polži obvaroval marsikatero glavo solate. Najbolj mu prija vlažno okolje.
Slepec sodi med najpogostejše plazilce pri nas, saj ga najdemo po vsej Sloveniji. Poseljuje večji del Evrope, le njenega skrajnega severa, jugozahoda in jugovzhoda se izogiba.
Slepci so bodisi živorodni bodisi jajcerodni, samica julija ali avgusta skoti 6 do 12 živih mladičev ali pa v tem času odloži 5 do 25 jajc. V naravi v povprečju živi okoli 10 let, v ujetništvu pa dočaka tudi 50 let. Njegova nerodnost in počasnost se skladata z njegovo pohlevno naravo. Slepec je miroljubna žival, ki v samoobrambi nikoli ne ugrizne. Plenilca prevara odvržen rep, ki trza in se zvija, med tem pa slepec zbeži v kritje. Pogosto pa vsiljivca prežene že s smrdečim izločkom kloake.
Slepec je v Sloveniji zakonsko zavarovan z Uredbo o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah. V Rdečem seznamu ogroženih plazilcev Slovenije je opredeljen kot vrsta zunaj nevarnosti.
Slepec