Kvakač (Nycticorax nycticorax) je čokata čaplja s kratkim krepkim vratom in razmeroma kratkimi nogami. Po velikosti je podoben mali beli čaplji, a je veliko močnejši in manj eleganten. Iztegnjen meri med 58 in 65 cm, razpon njegovih peruti pa od 105 do 112 cm. Spodnji del telesa odraslega ptiča je svetlo sive barve; njegova glava, tilnik, hrbet in močan dolg kljun so črni; zenica očesa pa je temno rdeča. Spomladi, v začetku paritvenega obdobja, se noge kvakača obarvajo malinovo rdeče, iz zatilja pa mu požene nekaj dolgih ozkih peres bele barve. Po parjenju mu bela perjanica počasi odpade, noge pa postanejo rumenkaste. Mladi osebki odraslim, razen po postavi, niso prav nič podobni. Perje mladega osebka je črnorjavo in sivo, posuto z belkastimi do rjavkastimi lisami, njegov kljun pa je rumenkast s črnim zgornjim delom in konico.
Kvakača ne vidimo pogosto, saj je aktiven ponoči. Na lov za žabami, ribami, raki, žuželkami in ostalim užitnim se odpravi zvečer, ko sonce zaide. Čez dan počiva v krošnji drevesa ali grma in odleti navadno šele, ko se mu zelo približamo.
Severne populacije kvakačev se v jesenskih nočeh na območja prezimovanja v tropski Afriki selijo v majhnih jatah, medtem ko se tropske populacije te vrste ne selijo. Kvakači navadno gnezdijo v velikih kolonijah – evropske populacije raztreseno po vsej zahodni, južni in srednji Evropi. Gnezdi od aprila do junija v krošnjah dreves, v grmovju, trstičju, na skalnih stenah nad vodo, včasih pa kar na tleh, a vedno v bližini vode. Na selitvi se lahko od obrečnih logov odmakne in ga imamo možnost opaziti tudi na bolj odprtih površinah, na primer na travnikih ali njivah.
Kvakač