Deževniki (Charadriidae) so manjša skupina pobrežnikov (Charadriiformes). V Evropi živi 14 vrst deževnikov, v Sloveniji pa so jih opazili 9.
Deževniki imajo praviloma kratek kljun, s katerim spretno pobirajo drobne živali s površine tal, kratek vrat in razmeroma čokato, oblo telo, ki ga na precej dolgih nogah držijo v vodoravnem položaju.
Zelo prepoznavno je njihovo vedenje med hranjenjem: stečejo, se ustavijo, kljunejo, nato spet stečejo, se ustavijo, kljunejo in tako dalje. Ko se jim preveč približamo in se ne počutijo več varne, začnejo živčno kimati z glavo, kot da ne bi prav vedeli kaj naj naredijo. V takih primerih največkrat odletijo nekoliko stran, na varno.
Gnezdijo na območjih z nizkim rastjem, ki je prekinjeno z zaplatami golih tal.
Priba
Priba (Vanellus vanellus) je ptič velikosti goloba iz družine deževnikov, ki jo uvrščamo v veliko in raznoliko skupino pobrežnikov. Od konice kratkega, ozkega kljuna do konca repa meri od 28 do 31 cm. Razpon značilno širokih kril z zaobljenim koncem je med 67 in 72 cm. Pribo bomo težko zamenjali s kakšno drugo vrsto. Od daleč je to črno bela ptica na dolgih nogah, če pa jo imamo možnost videti od blizu, opazimo, da se barva njenega hrbta in zgornje strani kril kovinsko lesketa v prelivajočih se temno zelenih do rjavo vijoličnih barvnih odtenkih. Le pozimi robovi peres na njenem hrbtu obledijo. Črni so sprednji del vratu, kljun, proga čez bela lica in vrh glave, ki ga krasi dolg čop tankih peres. Belina trebuha se po spodnji strani kril razliva do 'zapestja', preostali del spodnje strani kril je črn. Trtica in spodnji del repa sta rjasto rjave barve, zgornja stran repa pa je bela s črno trikotno risbo na koncu. Noge so umazano rožnate barve.
Priba je glasen ptič, ki ga pogosto slišimo tudi ponoči. Vsiljivca, ki pribo vznemiri med gnezdenjem, starša strašita s predirljivim vreščanjem in ga od gnezda odganjata z napadi iz zraka. Med aprilom in julijem gnezdi na traviščih v nižinah. Najraje izbira naravne mokrotne travnike, gnezdi pa tudi na pašnikih in tratah z zaplatami gole zemlje in celo na njivah. Plitvo gnezdo napraska na predelih z nizkim rastjem. Po končanem gnezdenju se pribe zbirajo v velike jate, ki se nato selijo iz Evrope na prezimovališča v Afriki. Pozimi priba ostaja zelo družabna, skupinsko prenočuje na velikih, odprtih pašnikih, hrano pa si išče na vlažnih travnikih, na obalah rek in jezer, na preoranih njivah in v obmorskih območjih. Hrani se v glavnem z žuželkami, tako z ličinkami kot z odraslimi osebki, lovi tudi pajke, polže, deževnike in dvoživke, manjši del njene prehrane pa predstavljajo semena in drugi deli rastlin.
Populacije pribe je v preteklosti močno prizadelo intenziviranje kmetijstva, izsuševanje močvirij in nabiranje njenih jajc. Danes jo po eni strani še vedno ogroža intenziviranje kmetijstva, ki stremi k večjim hektarskim donosom travnikov in pašnikov, a hkrati vodi v osiromašenje ekosistema in manjšanje biodiverzitete, po drugi strani pa se mora priba soočati z izgubo svojega življenjskega prostora zaradi opuščanje kmetijstva, ki vodi v zaraščanje travišč.
Priba