Galebi

Črnoglavi galeb

Črnoglavi galeb (Larus melanocephalus) sodi med manjše galebe. Iztegnjen je dolg od 36 do 38 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 98 do 105 cm. Tako je še za odtenek manjši od rečnega galeba, ki mu je na videz zelo podoben. Odrasli črnoglavi galebi imajo v poletnem perju povsem črno glavo. Na njej so dobro vidne oči, saj jih obkrožajo bele veke. Močen kljun se proti konici še razširi in je temno rdeč, tako kot noge. Konica kljuna je rumenkasta, pred njo pa ima še črno prečno progo. Od rečnega galeba ga bomo zanesljivo ločili po barvi peruti. Konice svetlo sivih peruti črnoglavega galeba so namreč povsem bele, medtem ko so konice peruti pri rečnem galebu črne. Pozimi črnina z njegove glave skoraj povsem izgine, tako ima črnoglavi galeb pozimi belo glavo, na njej pa ostane le črnkasta lisa, ki se drži očesa.

Praviloma je črnoglavi galeb selivka, ki vsako leto preleti velike razdalje med območji gnezdenja in prezimovanja; le posamezne populacije te vrste se ne selijo. Je družabna ptica, ki maja in junija gnezdi v gostih kolonijah, zlasti v okolici Črnega morja in v Srednji Evropi. Gradnji gnezda ne posveča veliko časa, kotanjo na tleh postelje le z nekaj rastlinja. Za gnezditev najraje izbere redko porasla tla na obalah velikih stepskih jezer ali v močvirjih nižinskih predelov na celini, pa tudi v lagunah in ob izlivih rek v Sredozemlju se rad razmnožuje.

Kaže, da mu je všeč toplejši del leta, saj prihod pomladi glasno pozdravlja, s prihodom jeseni in zime pa kričavi črnoglavi galeb utihne. To je precej prilagodljiva, vsejeda ptica. V času gnezdenja se hrani pretežno z vodnimi in kopenskimi žuželkami, polži, pa tudi z ribami in glodavci. Zimo najraje preživi ob morski obali. Takrat njegov jedilnik poleg žuželk, mehkužcev, deževnikov in rib sestavljajo tudi jagodičevje in semena.

V Sloveniji se črnoglavi galeb v nekoliko večjem številu pojavi v času selitve, posamezni osebki pa na Primorskem celo prezimijo.

Črnoglavi galeb v poletnem perju

Rečni galeb

Rečni galeb (Larus ridibundus) je iztegnjen dolg okoli 40 cm, razpon njegovih kril pa meri okoli 100 cm, zato sodi med manjše vrste galebov. Tako v poletnem kot v zimskem perju ga ne bomo zamenjali z nobeno drugo vrsto. Odrasel ima poleti vso glavo v barvi temne čokolade, vrat, prsi, trebuh in trtica so brezmadežno beli, hrbet in krila enakomerno pepelnato sivi, rob repa in konice kril pa so črne. Pozimi čokoladno kapuco zamenja bela, za očesom in ob ušesu pa ostane značilna črna oznaka. Perje mladih rečnih galebov vsebuje več rjave barve in je bolj pisano.

Rečni galeb je družabna ptica, ki se druži v manjše ali večje jate. V iskanju hrane v mestih in pristaniščih ter na sveže preoranih poljih ali različnih celinskih vodnih telesih se pogosto pomeša tudi z drugimi vrstami galebov. Je podnevi aktiven vsejed, ki se hrani z raznoraznimi nevretenčarji in njihovimi ličinkami, pa tudi s semeni, mrhovino in še čim. Zlasti izven gnezditvenega obdobja se preživlja s človeškimi odpadki.

Gnezdi kolonijsko, aprila in maja, v glavnem na težko dostopnih delih celinskih voda. Posebej močno ga privlačijo odmaknjena, plitva in občasno poplavljena območja, zadovoljen pa je tudi s počasi tekočimi rekami in z njihovimi deltami, jezeri in močvirji, pa tudi umetnih vodnih teles se ne brani. V Sloveniji, na primer, ima edini stalni gnezditveni koloniji v lagunah nekdanje Ormoške tovarne sladkorja in na Ptujskem jezeru. Čeprav osebki severnih populacij veljajo za izrazite selivke, pa se rečni galebi v krajih z milo klimo zadržijo vse leto. Pozimi radi odletijo na morsko obalo, vendar jih na nezamrznjenih vodnih površinah lahko srečamo tudi v notranjosti. Pri nas ga lahko opazujemo skozi vse leto.

V Sloveniji je uvrščen na Rdeči seznam gnezdilk kot ranljiva vrsta, saj je njegovih gnezdišč malo, populacije pa majhne.

Rečni galeb (desno odrasel osebek, levo mlad v svoji prvi zimi)

Sivi galeb

Sivi galeb (Larus canus) je po vzorcu in barvi perja podoben rumenonogemu galebu (Larus michahellis), a je precej manjši in ima povsem črno oko. Iztegnjen je dolg 38 do 44 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 106 do 125 cm. Glava, vrat, rep in trebušna stran sivega galeba so snežno bele barve. Zgornja stran kril je pepelnato siva, konice kril pa so črne in ob robu posute z nekaj belimi lisami. Oko sivega galeba je, kot že rečeno, v celoti črno. Njegove noge in precej tanek kljun so zelenkasto rumene barve. Pozimi dobi po glavi in tilniku rjavo sive vzdolžne črte, kljun pa potemni in navadno dobi temen obroč pri konici.

Sivi galeb je aktiven podnevi. V zimskem času se večinoma hrani z deževniki, zato ga največkrat opazimo na preoranih njivah. Poleti je njegova prehrana bolj pestra in v glavnem vključuje različne žuželke in ostale vodne in kopenske nevretenčarje, na primer rake in mehkužce, v manjši meri pleni ribe in male sesalce, loti pa se tudi mrhovine in organskih odpadkov.

Posamični pari ali kolonije sivih galebov od maja naprej gnezdijo na skalnih pečinah, strmih travnatih pobočjih, na peščenih ali prodnatih obalah in sipinah ob morju. Za gnezdenje prav tako radi izbirajo celinska območja, kjer jih najdemo na otočkih ali prodnatih obalah rek in jezer, pa tudi na barjih, močvirjih ali močvirnih travnikih. Gnezdo je plitva kotanja na tleh, ki jo nastelje z rastlinjem.

Sivi galeb je selivka, ki se pozimi najraje zadržuje v bližini morja, a se tudi zoranim njivam v notranjosti ne more upreti. V Sloveniji ga lahko redno opazujemo pozimi, gnezditev pa pri nas še ni bila opazovana.

Sivi galeb

Rumenonogi galeb

Rumenonogi galeb (Larus michahellis ali L. cachinnans) je velik galeb vitke postave. Odrasli imajo snežno belo glavo, vrat, prsi, boke, trebuh in rep. Njihov hrbet in krila so pepelnato sive barve, konice kril pa so črne z belimi lisami ob robu. Ima umazano rumene noge in temno rumen kljun s svetlo rdečo liso na konici, po kateri ga spoznajo mladiči v gnezdu. Šarenica je rumena, oko pa obkroža tanka rdeča črta. Iztegnjen je dolg med 55 in 67 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 140 do 160 cm.

Rumenonogi galeb je aktiven čez dan. Je družaben ptič, ki tako v času gnezdenja kot po gnezditvi živi v manjših ali večjih jatah. Rumenonogi galeb je vsejed, ki slovi po svoji prilagodljivosti. Na morju spremlja ribiške ladje in z vodne gladine pobira ostanke; v naseljih je reden gost smetišč, kjer pospravi vse kar je užitnega; v območjih bolj odmaknjenih od človekovih naselij pleni jajca, mlade ptiče in majhne sesalce ter plazilce, lovi rake, žuželke in išče mrhovino, na primer ribe ali mehkužce, ter vse ostalo, kar morje naplavi na obalo.

Gnezdi kolonijsko, v bližini vode. Gnezdo iz razno raznega materiala postavi na tleh, na bregovih rek in jezer obdanih s trstišči ali travišči, pa tudi na morski obali ali pečinah. V Sloveniji gnezdi aprila in maja, redno le ob morju, potrdili pa so tudi nekaj gnezditev v Ljubljani. Pri nas ga lahko opazujemo vse leto, saj se tu ustavlja na selitvi, redno pa tudi prezimuje.

Rumenonogi galeb

Rjavi galeb

Rjavi galeb (Larus fuscus) je velik galeb, ki iztegnjen meri od 52 do 67 cm, razpon njegovih peruti pa od 128 do 148 cm. Zanj je značilna izrazito temno siva zgornja stran peruti, rumen kljun z rdečo pego na konici spodnjega dela, oranžno rumene noge ter rumene zenice. Ko je na tleh, lahko opazimo črne konice peruti s tremi majhnimi belimi lisami. Ostali deli njegovega telesa so brezmadežno beli.

Rjavi galebi so zelo prilagodljive ptice, ki se hranijo z vodnimi nevretenčarji, ptičjimi mladiči, jajci, glodavci, majhnimi ribami, pa tudi z rastlinskimi plodovi in mrhovino. Za razliko od drugih galebov so rjave opazovali loviti ribe s strmoglavljenjem v morje, kar je sicer značilno za nekatere druge skupine morskih ptičev.

Nekatere populacije rjavega galeba, ki gnezdijo v Rusiji in Evropi, se s prihodom zime preselijo v toplejše kraje. Gnezdi maja in junija v kolonijah v bližini vode. Njegovo gnezdo je preprosto, lahko je kup perja ali rastlinja, lahko pa le vdolbina v tleh na tenko postlana z mehkejšim materialom.

Življenjski prostor rjavega galeba so zlasti obmorski habitati, na primer izlivi rek, lagune in zalivi. V preteklosti je rjavi galeb gnezdil le v naravnih življenjskih prostorih, na primer v močvirjih, na peščenih ali kamnitih obalah ter na kamnitih otokih na rekah, jezerih in morju, danes pa gnezdi tudi na strehah hiš. Predvsem na račun njegove prilagodljivosti se je območje razširjenosti te vrste povečalo, s tem pa se je povečalo tudi število rjavih galebov.

Rjavi galeb