Rečni galeb (Larus ridibundus) je iztegnjen dolg okoli 40 cm, razpon njegovih kril pa meri okoli 100 cm, zato sodi med manjše vrste galebov. Tako v poletnem kot v zimskem perju ga ne bomo zamenjali z nobeno drugo vrsto. Odrasel ima poleti vso glavo v barvi temne čokolade, vrat, prsi, trebuh in trtica so brezmadežno beli, hrbet in krila enakomerno pepelnato sivi, rob repa in konice kril pa so črne. Pozimi čokoladno kapuco zamenja bela, za očesom in ob ušesu pa ostane značilna črna oznaka. Perje mladih rečnih galebov vsebuje več rjave barve in je bolj pisano.
Rečni galeb je družabna ptica, ki se druži v manjše ali večje jate. V iskanju hrane v mestih in pristaniščih ter na sveže preoranih poljih ali različnih celinskih vodnih telesih se pogosto pomeša tudi z drugimi vrstami galebov. Je podnevi aktiven vsejed, ki se hrani z raznoraznimi nevretenčarji in njihovimi ličinkami, pa tudi s semeni, mrhovino in še čim. Zlasti izven gnezditvenega obdobja se preživlja s človeškimi odpadki.
Gnezdi kolonijsko, aprila in maja, v glavnem na težko dostopnih delih celinskih voda. Posebej močno ga privlačijo odmaknjena, plitva in občasno poplavljena območja, zadovoljen pa je tudi s počasi tekočimi rekami in z njihovimi deltami, jezeri in močvirji, pa tudi umetnih vodnih teles se ne brani. V Sloveniji, na primer, ima edini stalni gnezditveni koloniji v lagunah nekdanje Ormoške tovarne sladkorja in na Ptujskem jezeru. Čeprav osebki severnih populacij veljajo za izrazite selivke, pa se rečni galebi v krajih z milo klimo zadržijo vse leto. Pozimi radi odletijo na morsko obalo, vendar jih na nezamrznjenih vodnih površinah lahko srečamo tudi v notranjosti. Pri nas ga lahko opazujemo skozi vse leto.
V Sloveniji je uvrščen na Rdeči seznam gnezdilk kot ranljiva vrsta, saj je njegovih gnezdišč malo, populacije pa majhne.
Rečni galeb (desno odrasel osebek, levo mlad v svoji prvi zimi)