Rumenonogi galeb (Larus michahellis ali L. cachinnans) je velik galeb vitke postave. Odrasli imajo snežno belo glavo, vrat, prsi, boke, trebuh in rep. Njihov hrbet in krila so pepelnato sive barve, konice kril pa so črne z belimi lisami ob robu. Ima umazano rumene noge in temno rumen kljun s svetlo rdečo liso na konici, po kateri ga spoznajo mladiči v gnezdu. Šarenica je rumena, oko pa obkroža tanka rdeča črta. Iztegnjen je dolg med 55 in 67 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 140 do 160 cm.
Rumenonogi galeb je aktiven čez dan. Je družaben ptič, ki tako v času gnezdenja kot po gnezditvi živi v manjših ali večjih jatah. Rumenonogi galeb je vsejed, ki slovi po svoji prilagodljivosti. Na morju spremlja ribiške ladje in z vodne gladine pobira ostanke; v naseljih je reden gost smetišč, kjer pospravi vse kar je užitnega; v območjih bolj odmaknjenih od človekovih naselij pleni jajca, mlade ptiče in majhne sesalce ter plazilce, lovi rake, žuželke in išče mrhovino, na primer ribe ali mehkužce, ter vse ostalo, kar morje naplavi na obalo.
Gnezdi kolonijsko, v bližini vode. Gnezdo iz razno raznega materiala postavi na tleh, na bregovih rek in jezer obdanih s trstišči ali travišči, pa tudi na morski obali ali pečinah. V Sloveniji gnezdi aprila in maja, redno le ob morju, potrdili pa so tudi nekaj gnezditev v Ljubljani. Pri nas ga lahko opazujemo vse leto, saj se tu ustavlja na selitvi, redno pa tudi prezimuje.
Rumenonogi galeb