Sivi galeb (Larus canus) je po vzorcu in barvi perja podoben rumenonogemu galebu (Larus michahellis), a je precej manjši in ima povsem črno oko. Iztegnjen je dolg 38 do 44 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 106 do 125 cm. Glava, vrat, rep in trebušna stran sivega galeba so snežno bele barve. Zgornja stran kril je pepelnato siva, konice kril pa so črne in ob robu posute z nekaj belimi lisami. Oko sivega galeba je, kot že rečeno, v celoti črno. Njegove noge in precej tanek kljun so zelenkasto rumene barve. Pozimi dobi po glavi in tilniku rjavo sive vzdolžne črte, kljun pa potemni in navadno dobi temen obroč pri konici.
Sivi galeb je aktiven podnevi. V zimskem času se večinoma hrani z deževniki, zato ga največkrat opazimo na preoranih njivah. Poleti je njegova prehrana bolj pestra in v glavnem vključuje različne žuželke in ostale vodne in kopenske nevretenčarje, na primer rake in mehkužce, v manjši meri pleni ribe in male sesalce, loti pa se tudi mrhovine in organskih odpadkov.
Posamični pari ali kolonije sivih galebov od maja naprej gnezdijo na skalnih pečinah, strmih travnatih pobočjih, na peščenih ali prodnatih obalah in sipinah ob morju. Za gnezdenje prav tako radi izbirajo celinska območja, kjer jih najdemo na otočkih ali prodnatih obalah rek in jezer, pa tudi na barjih, močvirjih ali močvirnih travnikih. Gnezdo je plitva kotanja na tleh, ki jo nastelje z rastlinjem.
Sivi galeb je selivka, ki se pozimi najraje zadržuje v bližini morja, a se tudi zoranim njivam v notranjosti ne more upreti. V Sloveniji ga lahko redno opazujemo pozimi, gnezditev pa pri nas še ni bila opazovana.
Sivi galeb