Rezultati iskanja
Turška grlica

Domov / Živalski svet / Ptiči / Golobi

Turška grlica

Turška grlica (Streptopelia decaocto) je srednje velika predstavnica družine golobov. Popolnoma iztegnjena meri od 31 do 34 cm, razpon njenih peruti pa od 48 do 56 cm. Tako je le za odtenek manjša od domačega goloba, ki je gotovo ena od najbolj značilnih ’mestnih’ živali. Turška grlica je nekoliko podaljšana grlica z dolgim repom in svetlim perjem. Celo telo je bolj ali manj enakomerne svetlo sive barve z rjavkastim pridihom. Krila in hrbet so za odtenek temnejša od telesa, konice njenih peruti pa so izrazito temno sive. Tudi temno oko na obli glavi izrazito izstopa. Ko zleti, nam pokaže še belino na zunanjih delih zadnjega roba svojega zaobljenega repa. Njene zamolklo rožnate noge in prste bomo najlažje opazili, ko se ta ptica sprehaja po tleh in išče hrano. Najbolj zanesljivo jo bomo prepoznali po črni vratni progi z belim robom. Ta ’ovratnica’ krasi njen tilnik in sega približno do sredine vratu. Če opazimo osebek brez belo obrobljene črne proge na vratu, gre za mlado, spolno nezrelo turško grlico.

Turška grlica je podnevi aktivna rastlinojeda vrsta. Njeno prehrano predstavljajo semena, plodovi in zeleni deli rastlin. Najrajši zoba žitno zrnje, zato se pogosto zadržuje v bližini silosov in polj.

Se ne seli, torej je stalnica, ki pri nas gnezdi od marca do septembra in lahko v tem času spelje dva do pet zarodov. Turška grlica je neboječ, zaupljiv ptič, prilagojen na življenje v človekovi bližini. Pravimo, da je antropogena vrsta. Neugledno gnezdo iz vejic, korenin in ostalega rastlinskega materiala si splete na drevesu v mestu – v parku, na vrtu ali na pokopališču, na podeželju pa v sadovnjaku ali v kulturni krajini v bližini vasi. Za mlade skrbita oba starša in gnezdo odločno branita pred vsiljivci. Z namenom, da bi plenilca speljala stran od gnezda, pogosto tudi hlinita poškodbo in se počasi oddaljujeta od nebogljenih mladičev v gnezdu.

Turška grlica se je v začetku 20. stoletja iz svoje domovine Indije, razširila na Balkan, od tu pa je do danes prodrla še v vse ostale dele Evrope. Kot rečeno, živi skupaj s človekom in zato ni ogrožena. Še več, njeno število se še veča.

Turška grlica