Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Močvirski martinec

Domov / Živalski svet / Ptiči / Kljunači

Močvirski martinec

Močvirski martinec (Tringa glareola) je veliko manjši od zelenonogega martinca, v primerjavi s podobnim pikastim martincem pa je vitkejše postave in daljših nog. Iztegnjen meri okoli 20 cm, razpon kril pa ima med 36 in 40 cm. Odrasli so po trebuhu snežno beli, po hrbtu in krilih pa prevladuje vzorec velikih temno sivih lis s sivkasto do umazano belo obrobo. Na beli podlagi glave, vratu in prsi ima vzorec temnih vzdolžnih črtic, ki na bokih preidejo v prečne lise. Od kljuna prek oči se mu vleče temno siva proga, belkasta nadočesna proga je opazna, ni pa izrazita. Močvirski martinec ima raven kljun, ki je od konice do sredine črn, proti bazi pa umazano olivno zelene barve. Tudi njegove dolge noge so zelenkaste.

Močvirski martinec maja in junija gnezdi daleč na severu, na obsežnih barjih in travnatih močvirjih, v odprtih zamočvirjenih predelih borealnih gozdov in v grmičevju med tundro in tajgo. Gnezdo največkrat skrije v gostem rastlinju kar na tleh, včasih gnezdi tudi na drevju v opuščenih gnezdih drugih vrst ptic. Je izrazita selivka, ki se pozimi zadržuje na bolj odprtih predelih, na primer na poplavnih travnikih, močvirjih in bregovih celinskih jezer, pa tudi ob potokih in slanih močvirjih na morski obali.

Močvirski martinec je podnevi aktiven ptič. V času gnezdenja se hrani večinoma s hrano živalskega izvora, ko med brodenjem po plitvinah z dolgim kljunom spretno pobira vodne hrošče in stenice ter ličinke ostalih vodnih žuželk, zlasti komarjev in drugih dvokrilcev. V času po gnezditvi na svoj jedilnik vključi več rastlinske hrane, na primer semena, od živali pa lovi vodne žuželke, rakce, mehkužce, včasih pa tudi majhno ribico.

Prezimuje v tropskem delu Afrike, pri nas pa ga lahko največkrat opazujemo med selitvijo, torej spomladi in pozimi. Nekateri osebki sicer pri nas ostanejo tudi poleti, a najverjetneje tu ne gnezdijo.

Močvirski martinec