Rezultati iskanja
Puščica v desno Puščica v levo
Rdečenogi martinec

Domov / Živalski svet / Ptiči / Kljunači

Rdečenogi martinec

Rdečenogi martinec (Tringa totanus) je srednje velik ptič iz skupine pobrežnikov. Od konice srednje dolgega kljuna do konca repa meri od 24 do 27 cm, razpon njegovih kril pa je med 47 in 53 cm. Za odrasle rdečenoge martince v poletnem perju so značilne dolge rdeče noge, rdeča baza ravnega, precej krepkega kljuna, in belkasta obroba okoli oči. Ima sivo rjav hrbet, ki je nekoliko črno marogast, njegove prsi in boki pa so črno progasti. Med letom ga prepoznamo po širokem belem pasu na zadnjem robu zgornje strani kril, po beli klinasti lisi, ki se od trtice vleče prek celega hrbta, in po prstih, ki nekoliko štrlijo izpod prečno črno progastega repa. Pozimi je bolj ali manj enotno sivo rjav, črte po bokih in prsih pa so komaj opazne. Rdečenogi martinec je glasen, a previden ptič. Aktiven je podnevi, ko si išče hrano, v glavnem žuželke, pajke in deževnike.

Tudi rdečenogi martinec je selivka, ki se na preletu rad ustavi na poplavljenih travnikih in ob rekah ali jezerih z muljastimi bregovi. Prezimuje najraje ob morskih obalah, slanih močvirjih, obalnih lagunah, solinah in podobnih obmorskih življenjskih prostorih. Na gnezditvena območja se vrne že zgodaj spomladi. Od aprila do julija posamični pari gnezdijo na mokrotnih travnikih z nizko vegetacijo in podobnih močvirnih območjih v notranjosti ali na obalnih slanih močvirjih, kjer pa pogosteje gnezdi v majhnih, razpršenih kolonijah. Gnezdo si uredi na ali ob šopu trav ali šašev, ki gnezdo s svojimi previsnimi listi dobro skrijejo. V Sloveniji prezimuje v Sečoveljskih solinah, gnezdi pa na Cerkniškem jezeru in je v Rdeči seznam ptičev gnezdilcev uvrščen kot kritično ogrožena vrsta.

Ogroža ga izguba življenjskih prostorov, ki so primerni za gnezdenje in prezimovanje. Primeren habitat izginja predvsem na račun spreminjanja kmetijske prakse (bodisi intenzifikacije bodisi opuščanja), izsuševanja močvirij, kontrole poplav in gradnje infrastrukture ob obali. Zaradi njegove plahosti lahko velik negativen vpliv predstavlja tudi povečano število ljudi na območju gnezdenja.

Rdečenogi martinec