Veliki škurh (Numenius arquata) je največji med pticami, ki jih družimo v veliko skupino pobrežnikov. Vključno z 9 do 15 cm dolgim navzdol ukrivljenim kljunom meri 48 do 57 cm. Samice so v primerjavi s samci nekoliko večje in imajo daljši kljun. Razpon njegovih kril meri med 89 in 106 cm. Je nevpadljivo obarvan ptič na dolgih modrikasto sivih nogah, ki se z enakomernim vzorcem temnih prog in črt na sivo rjavi podlagi odlično zlije z okolico. V letu nam pokaže belo trtico, ki sega na hrbet ter bel trebuh in temne, skoraj črne konce peruti. Oblika kljuna je prilagojena zabadanju v mehko podlago, kjer išče svojo najljubšo hrano – deževnike. Velik del prehrane velikega škurha predstavljajo tudi žuželke, predvsem hrošči in kobilice, ne brani pa se niti rakov, mehkužcev, pajkov in občasno ujete ribe ali kakega drugega majhnega vretenčarja. Občasno si privošči tudi jagodičevje ali semena.
Veliki škurh je selivka, glavnina se jih iz toplih krajev na gnezditvena območja vrne aprila. Od aprila do julija posamezni pari v glavnem gnezdijo na barjih, odprtih pašnikih ter ekstenzivno obdelovanih, predvsem vlažnih in močvirnih travnikih. V gnezdo, ki ga nastelje v plitvi kotanji na tleh v kritju trav in šašev, navadno znese štiri jajca. V tople kraje, kjer prezimi, odleti med julijem in novembrom. Pozimi se rad zadržuje v bližini vode, predvsem ob morju, pa tudi ob jezerih in rekah v notranjosti ga najdemo. Med zimo se druži v majhne jate, ki si tam iščejo hrano. Noči rad prespi v večjih jatah na skupinskih prenočiščih. Pri nas na redkih območjih še gnezdi, a velja za kritično ogroženo gnezdilko.
Opazili so, da svetovna populacija velikega škurha upada. Vzroke za to gre iskati predvsem v izgubi in fragmentaciji barij zaradi zaraščanja z lesnimi vrstami in v izginjanju vlažnih in močvirnih travnatih območij zaradi regulacij vodotokov in uvajanja intenzivne kmetijske prakse. Prezgodnja strojna košnja, ki je mogoča na intenzivno gojenih travnikih, ne prizanaša jajcem in mladičem. Poleg tega so preživeli mladiči na pokošenem travniku lahek plen plenilcev. Človeške dejavnosti, na primer gradnja na območjih skupinskih prenočišč, gradnja jezov proti plimovanju in s tem poplavljanje blatnih plitvin v pasu bibavice ter onesnaževanje, pa ogrožajo tudi populacije velikega škurha na območjih prezimovanja.
Veliki škurh