Kanja (Buteo buteo) je srednje velika ujeda čokate postave s kratkim, močnim vratom. Od konice kratkega kljuna do konca srednje dolgega repa meri od 46 do 58 cm. Razpon njenih širokih peruti, na katerih tako spretno jadra, je od 110 do 132 cm. Obarvanost njenega perja zelo variira, vidimo lahko zelo svetle in zelo temne osebke, vendar jih je večina nekje vmes. Peresa na zgornji strani telesa so temno rjava z bledim robom. Tudi trebuh je temno rjav, na prsih pa ima kanja vedno svetel pas. Oster, kljukast kljun je črn, le njegova baza je temno rumena. Tudi noge so rumene, ostri kremplji pa črni. Med letom opazimo spodnjo stran njenega pahljačastega umazano belega repa, ki je gosto prečno progast, na robu repa ima širok črn pas. Tudi večji del kril je umazano bel s temnejšimi pegami. Ob zadnjem robu kril poteka širok temen pas, ki obarva tudi zunanja letalna peresa. Sprednji del kril, od telesa do zapestja, je rjav z vzdolžnim svetlim pasom. Kanja svojo navzočnost mnogokrat izda s svojim oglašanjem, mačjemu mijavkanju podobnim žvižgom, "piiijaj".
Kanja je naša najpogostejša ujeda in skoraj ne mine dan brez srečanja z njo. Pri nas gnezdi od marca do maja. Gnezdo si, visoko na drevesu, zgradi iz vej in ga obloži s suhim rastlinjem, da je bolj udobno in toplo. Zimo prebije pri nas, pridružijo pa se ji še ptice s severa in vzhoda Evrope, kjer so zime bolj mrzle. Le ob izjemno hudem mrazu se umakne v nižje predele ali nekoliko bolj na jug. Je značilna prebivalke kulturne krajine, kjer se travniki, njive in sadovnjaki prepletajo z grmovnatimi mejicami, gozdiči in naselji. V gozdu kanja gnezdi, na odprtih površinah pa lovi. Kadar so pogoji ugodni in ne opreza za plenom s kakšnega telegrafskega droga, vrha drevesa ali ograje, jo vidimo, kako se v krogih počasi in vztrajno dviga na dvigajočem se zraku. Kanji, ki ji ponekod pravijo tudi mišar, izjemen vid omogoča, da z velike višine opazi voluharja, rovko ali miš – najljubšo hrano. Kako spretna je pri lovu miši in ostalih glodavcev je vedel že Fran Erjavec in v svoji knjigi Domače in tuje živali v podobah zapisal: "Če bi jo za ta posel poljedelec najel in plačal, bi ne mogla te službe vestneje opravljati". Jé pa tudi zajce, dvoživke, plazilce, redkeje še žuželke in deževnike.
Z zakonskim varovanjem in prenehanjem preganjanja si je populacija kanje v Sloveniji zelo opomogla in ni ogrožena.
Kanja
Kanja