Močvirski lunj (Circus pygargus) je nekoliko manjši od zelo pogoste kanje in najmanjši od lunjev, ki se bolj ali manj redno pojavljajo pri nas. Iztegnjen meri med 39 in 50 cm, razpon njegovih peruti pa je od 96 do 116 cm. To je vitka ujeda z zelo dolgimi in ozkimi krili in izrazito dolgim repom.
Samec je po hrbtni strani telesa, glavi, vratu in prsih pepelnato siv. Pepelnato siva je tudi zgornja stran njegovih kril in sredina zgornje strani repa, ki ima ob straneh široke rjavo sive proge, trtica pa je bela. Sivino kril prekinja ozka, a izrazita črna črta na sredi peruti, konice njegovih peruti pa so v celoti črne. Za samca močvirskega lunja je značilna tudi rjavo progasta spodnja stran peruti in temno rjave črte na trebuhu, ki so opazne le od blizu. Zelo stari samci ta črtkast vzorec lahko v celoti izgubijo, sivi deli njihovega telesa pa pomodrijo.
Samica je varovalne barve, svetlo in temno rjavo progasta, le njena trtica je bela. Po barvi in vzorcu je izredno podobna samici pepelastega lunja (Circus cyaneus). Od te jo razlikuje le temnejša črta na sredini zgornje strani peruti (podobno kot pri samcu) in predvsem oblika telesa. Samica močvirskega lunja je nekoliko vitkejša in ima izrazito ožja krila.
Za mlade osebke je značilna rjasto rjava trebušna stran telesa, ki ni progasta. Hrbtna stran mladostnih osebkov je podobna kot pri samicah.
Samec in samica močvirskega lunja se pogosto povežeta za vse življenje. Gnezdita maja in junija. Gnezdo iz trav in vejic postavita na tleh, najraje v sredi obsežnega trstišča ali barja, pa tudi na travniku ali grmovnati pokrajini. S krčenjem trstišč izginja idealen gnezditveni prostor močvirskega lunja, a se je ta vrsta temu uspela prilagoditi in številni pari danes gnezdijo na primer na žitnih poljih, kjer pa se soočajo z novo grožnjo – pretirano uporabo pesticidov.
Pri nas velja za redko opazovano vrsto, ki jo lahko opazujemo zlasti na preletu, spomladi in jeseni. Pozimi ga bomo zaman čakali, saj na ugodnejše razmere počaka na prezimovališčih v Afriki.
Močvirski lunj je aktiven čez dan, ko ga bomo največkrat opazili med iskanjem hrane. Takrat navadno jadra nizko nad tlemi, ko opazi plen pa se v trenutku obrne in z iztegnjenimi nogami spusti nanj. Hrani se zlasti z malimi sesalci in manjšimi ptiči, plazilci in velikimi žuželkami.
Močvirski lunj (samec)