Pastirice (Motacillidae) so razmeroma majhni, vitki ptiči pevci z dolgim repom in zašiljenim kljunom. Oblika njihovega kljuna izdaja, da so pastirice žužkojedi. Hranijo se izključno z drobnimi nevretenčarji, predvsem žuželkami. Predstavniki družine pastiric se radi zadržujejo na tleh, kjer iščejo hrano in tudi gnezdijo. So selivke, le populacije južnih in zahodnih delov Evrope so stalnice. V družino pastiric prištevamo dva rodova ptičev, ki živijo v Evropi. To so cipe (Anthus) in pastirice (Motacilla).
Cipe so manj kontrastno obarvane, na hrbtni strani in krilih prevladujejo rjavkasti odtenki, trebušna stran je bela. Črte na prsih in hrbtu so pri različnih vrstah različno poudarjene. Gnezdo zgradijo na tleh med šopi trav. Za cipe je značilno, da pojejo med tipičnim letom – podobno kot škrjanec.
Pastirice so bolj kontrastno obarvane in bolj pisane od cip, njihove pesmi pa so preprostejše. Takoj jih prepoznamo po zelo dolgem repu, ki ga v ritmu neprestano dvigajo in spuščajo. Gnezdo spletejo v drevesnih luknjah ali v kritju neprehodnega rastja.