Labod grbec (Cygnus olor) je ogromen ptič. Samo njegov trup je dolg okoli 80 cm, skupaj z vratom pa labod grbec meri od 140 do 160 cm, razpon njegovih peruti pa od 200 do 240 cm. Njegovo perje je v celoti belo. Ima oranžno rdeč kljun s črno bazo, črne so tudi noge. Ime mu je dala opazna črna grba na čelu. Ima majhno glavo na zelo dolgem vratu, ki ga med plavanjem drži navpično ali pa v obliki črke S. V vodi je ta veličasten ptič zelo eleganten, na kopnem pa neroden in nebogljen. Zaradi svoje velikosti se mora pri vzletu močno potruditi. Precej časa teče in močno zamahuje s krili, preden se končno dvigne v zrak. Leti z iztegnjenim vratom, ob vsakem njegovem zamahu s krili pa je moč slišati značilen utripajoč, celo nekoliko pojoč zvok mogočnih peruti. Labod grbec je rastlinojed, ki se hrani pretežno s potopljenimi deli vodnih rastlin in algami, na kopnem pa se rad ’pase’ na travnikih. Občasno se na njegovem jedilnem listu znajde tudi kakšna dvoživka in nevretenčar, predvsem žuželka ali polž.
Labod grbec ni prav nič plašen, prej nasprotno. Pogosto s sikanjem in šopirjenjem pokaže svojo nejevoljo, če se mu preveč približamo. Je vodna ptica, saj je njegovo življenje vezano na vodne življenjske prostore. Ugajajo mu močvirja, plitva jezera in počasi tekoče čiste reke. Ponekod gnezdi na morski obali, rad pa se zadržuje tudi na umetnih vodnih telesih, kot so gramoznice ali ribniki. Gnezdo, velik kup vodnega rastlinja, zgradi na obali tik ob vodi. Starša gnezdo skrbno in neustrašno varujeta pred vsiljivci. Labod je zvest partner, saj samica in samec ostaneta skupaj celo življenje. Če je bila gnezditev uspešna, se labodji par na isto gnezdo vrača leto za letom. Pri nas gnezdi v aprilu in maju, opazujemo pa ga lahko celo leto. Resnično divje populacije labodov grbcev se z gnezditvenih območij vsako zimo selijo na območja prezimovanja, medtem ko evropske in podivjane populacije te vrste zimo preživijo na območju, kjer so gnezdile ali pa se premaknejo na območja, ki niso zamrznila.
Laboda grbca ogrožajo predvsem zastrupitve s svinčenimi utežmi, ki se jih uporablja pri ribolovu, in šibrami, ki ostanejo na dnu vodnega telesa. Svinčene kroglice, ki jih labod požre med hranjenjem, povzročijo smrt, ker je svinec izredno strupen. Tudi zaletavanje v daljnovode, napeljane preko ali ob vodnih telesih, je vzrok za veliko smrtnih primerov.
Labod grbec