Reglja (Anas querquedula) sodi med manjše race, ki jih lahko opazujemo pri nas. Od konice kljuna do konca repa meri iztegnjena od 37 do 41 cm; razpon njenih kril pa znaša od 59 do 67 cm. Odrasli samci so v svatbenem perju pravi gizdalini med racami. Od pomladi do poletja bomo samca reglje prepoznali po izraziti beli progi na njegovi temno rjavi glavi. Ta bela ’obrv’ se nad očesom vleče preko senc globoko na tilnik in se proti koncu zoži. Lica, vrat in prsa so temno rjave barve z vzorcem tankih belih črt. Trebuh in boki so bledo sivi s temnim marmoriranim vzorcem, zadnji del telesa in rep pa sta rjavkasto siva in posuta s temnejšimi pegami. K prefinjenosti njegove oprave dodajo še zašiljena, črno-bela zunanja letalna peresa in temno siv kljun. Po gnezditvi samec menja perje in je zelo podoben samici. Samica je po vzoru ostalih rac varovalno obarvana. Rjavo grahasto perje ji omogoča, da med valjenjem ostane neopažena. Za samico reglje je značilen v celoti siv, dolg in razmeroma močan kljun ter svetla lisa ob njem. Preko oči ima temno progo, nad njo pa teče še svetla.
Reglja si hrano išče tako čez dan kot ponoči. V obdobju gnezdenja je vsejeda, vseeno pa večji del njene prehrane v tem času predstavljajo živali. Lovi v glavnem vodne žuželke, zlasti njihove ličinke, všeč pa so ji tudi raki, pijavke ter žabji zarod. Prehrano dopolni še z različnimi deli vodnih in obrežnih rastlin. Po gnezditvi reglja presedla na hrano rastlinskega izvora. Najrajši ima semena.
Reglja je izrazita selivka, ki se z gnezditvenih območij pred mrazom umakne daleč na jug. Najraje prezimuje v velikih jatah na obsežnih celinskih jezerih s sladko ali brakično vodo, ki so bogato obrasla z vodnim in obrežnim rastjem, zadržuje pa se tudi na rekah in poplavnih ravnicah, na plitvih akumulacijah in v solinah. Na preletu si reglje novih moči za nadaljevanje poti rade naberejo v obalnih lagunah. Na gnezditvena območja se vrne med sredino marca in majem. Najraje gnezdi na poplavnih travnikih ob majhnih plitvih jezerih, ki jih obrašča gosto vodno in obrežno rastlinje. Gnezdo skrije v šop trave ali šašja ob jezerski obali.
Na gnezditvenih območjih jo v največji meri ogroža izguba primernega življenjskega prostora zaradi izsuševanja močvirnih predelov. Med mladiči velik smrtni davek pobere prezgodnja košnja močvirnih travnikov, pa tudi motnje v času gnezdenja ji ne lajšajo preživetja. To, pri nas redko gnezdilko slovenski Rdeči seznam obravnava kot močno ogroženo vrsto.
Reglja - samec v svatbenem perju