Srednji žagar (Mergus serrator) je sloka vodna ptica z jasno izraženim spolnim dimorfizmom – samica in samec sta zelo različno obarvana. Iztegnjen meri med 51 in 62 cm, razpon njegovih peruti pa meri od 70 do 86 cm.
Samica je nevpadljivo, varovalno obarvana. Odeta je v bolj ali manj enakomerno, sivo in rjavo obarvano perje. Zanjo je značilno, da rjasto rjava barva glave in lic na vratu zvezno preide v siv trup. Njen trebuh in prsi so svetlo sive barve, boki, hrbet in krila pa so temno sivi. Proti koncu kril ima samica še snežno belo liso. Njen kljun je dolg in precej enakomerno ozek tudi pri bazi. Kljun je spodaj rdeč, zgoraj pa črn.
Samec je s kontrastno obarvanim bleščečim perjem pravo nasprotje samici. Podobno kot samica ima tudi samec na zadnjem delu glave štrleče čopasto perje, vendar so njegova glava in lica v svatovskem perju kovinsko bleščeče temno zelene barve. Imeniten okras njegovi zeleni glavi je krvavo rdeče oko, pa tudi spodaj rdeč in zgoraj črn kljun poskrbi za lep barvni okras. Na vratu ima samec bel ovratnik, prav tako so skoraj vsa bela njegova krila. Hrbet ima črn, boke sive, trebuh pa umazano bel. Zanj so značilne še rjasto rjave prsi z vzorcem črnih lis.
Srednji žagar je selivka, ki najraje prezimuje ob morskih obalah. Na gnezditvena območja v Skandinaviji in severnih predelih Velike Britanije, Severne Amerike, Rusije in Azije ter na jugu Grenlandije se vrne spomladi. Najpogosteje gnezdi na globokih jezerih ali srednje hitrih rekah, katerih bregove obrašča drevje; pa tudi v mirnih morskih zalivih. Aprila in maja se skupine samcev s svatbenimi plesi potegujejo za samice. Ko se zaljubljenca najdeta, samica poišče primeren kraj za gnezdenje. Gnezdo dobro skrije med korenine obrežnega grmovja ali drevesa, v vdolbino na tleh, pod veliko skalo ali v rov, ki ga je izkopala kakšna druga žival. Gnezdo, ki je praviloma skrito le par deset metrov od vode, za večje udobje nastelje s perjem in rastlinjem.
To je podnevi aktivna ptica, ki se hrani predvsem z manjšimi ribami, zato jo bomo lahko opazovali le na krajih, kjer je narava dovolj ohranjena, da lahko vzdržuje dovolj velike ribje populacije. Ribji jedilnik si popestri z vodnimi nevretenčarji, zlasti žuželkami in raki, ter z vodnim rastlinjem. Pri nas srednji žagar ne gnezdi, a na morski obali in v njeni bližini redno prezimuje. Opazimo ga lahko tudi na selitvi, ko si na jezeru ali reki pri nas nabira novih moči za nadaljevanje poti.
Srednji žagar - samica