Zvonec (Bucephala clangula) je srednje velik ptič iz družine plovcev. Od konice kljuna do konca repa meri 40 do 48 cm, razpon njegovih kril pa meri od 62 do 77 cm. Je precej čokat ptič z veliko glavo na razmeroma kratkem vratu. Samca bomo spoznali po belih prsih, trebuhu in bokih ter črnem repu in hrbtu, s katerega nekaj črnih črt sega tudi na boke. Zanj najbolj značilna je temno zelena glava s kovinskim sijajem, ki jo krasi živo rumeno oko, pred visokim temno sivim kljunom pa ima še belo ovalno liso. Samice in mladostni osebki so varovalno obarvani. Njihov trup je sivo rjave barve z belo liso pred repom, glava pa je temno rjava. Samice imajo rumeno oko, medtem ko je oko mladičev rjavo.
Zvonec je plah, podnevi aktiven ptič, ki se v glavnem hrani z vodnimi nevretenčarji, na primer z ličinkami žuželk, z raki in mehkužci, ob priliki pa ulovi tudi kakšno ribico. Posebno v jeseni si prehrano rad popestri s semeni in tudi s poganjki ter podzemnimi deli rastlin.
Zvonec se z gnezditvenega območja v glavnem seli na območja prezimovanja. Gnezdi na čistih vodnih telesih v gozdnati pokrajini, saj je ena od vrst, ki vali v drevesnih duplih, ki jih navadno izdolbejo žolne. Najraje izbira jezera ali počasi tekoče vode z malo hranili, v katerih ni rib in zato toliko več nevretenčarjev. Pozimi se zvonci zbirajo v večje jate, ki rade prezimujejo ob morski obali ali na izlivih rek. Redno jih lahko opazujemo tudi na nezmrznjenih vodah v notranjosti. V Sloveniji zvonci prezimujejo ali pa se tu le ustavijo na spomladanskem ali jesenskem preletu.
Največjo grožnjo zvoncu predstavlja degradacija njegovega življenjskega prostora. Izsuševanje in regulacije vodotokov in predvsem kisli dež imajo uničujoč vpliv na njegov habitat. Območja kjer prezimuje pa v glavnem ogroža onesnaževanje.
Samec zvonca