Rjavovrati ponirek (Podiceps grisegena) je dolg od 40 do 46 cm. Je nekoliko manjši in bolj čokat od čopastega ponirka, ki je pri nas pogostejši. V poletnem perju ga s čopastim ponirkom ne moremo zamenjati, saj je takrat njegov krajši in krepkejši vrat rjasto rjav, grlo in lica so bela, vrh glave in čelo pa črna. Baza njegovega koničastega črnega kljuna je rumena. Pozimi sta si ti vrsti precej podobni, s to razliko, da so lica in vrat rjavovratega ponirka temnejši, z manj beline. Kot ostali ponirki se odlično potaplja in pod vodo lovi plen. Hrani se z vodnimi nevretenčarji, kot so žuželke, raki in mehkužci, lovi pa tudi ribe, ki lahko sezonsko ali lokalno predstavljajo večji del njegove prehrane.
Rjavovrati ponirek je selivec, ki za gnezdenje rajši izbira manjša, plitva vodna telesa z bujnim obvodnim rastjem, ki mu nudijo zavetje in mejijo na površine odprte vode. Najraje gnezdi na manjših jezerih v gozdnati pokrajini ali v tundri visoko na severu zemeljske oble, primerno okolje za gnezditev pa najde tudi na mrtvicah rek in v obmorskih lagunah. Pred gnezdenjem si, podobno kot čopasti ponirki, par dvori s svatovskim plesom. Med njim se ptici dvigujeta iz vode in se druga drugi približujeta s kljuni. Plavajoče gnezdo zgradi iz rastlinskih delov in ga pritrdi na potopljeno ali plavajoče rastlinje. Kljub temu, da rjavovrati ponirek v času gnezdenja z glasnimi klici, 'vzdihi' in kruljenjem svojemu partnerju oznanja svojo radost, ga bomo le redko videli. Rjavovrati ponirek je namreč plašen ptič, ki se rajši drži bolj zase in se ne kaže rad.
Po končanem gnezdenju se posamič ali v manjših jatah seli na prezimovanje v zahodno in južno Evropo. Hladni del leta najraje preživi na morju, kjer se velike jate zadržujejo na plitvih delih, bogatih z ribami. V Sloveniji se pojavlja preko celega leta, gnezdenje pa je bilo potrjeno le na Cerkniškem jezeru. Pozimi se peščici parov, ki pri nas gnezdijo, pridruži večje število rjavovratih ponirkov iz severovzhoda Evrope.
Obstoj rjavovratega ponirka ogroža predvsem spreminjanje in degradacija vodnih teles, torej izguba njegovega življenjskega prostora. Na uspešnost gnezdenja imajo izrazito negativen vpliv tudi motnje v času gnezdenja.
Rjavovrati ponirek