Dlesk (Coccothraustes coccothraustes) je en naših večjih ščinkavcev. Od domačega vrabca, ki sicer sodi v družino vrabcev, je nekoliko večji in precej močnejši, bolj čokat. Ima kratek rep, močne prsi in veliko glavo z izjemno močnim kljunom. Dlesk popolnoma iztegnjen meri od 16 do 18 cm.
Dlesk, zlasti samec v svatovskem perju, je pisan ptič z oranžno rjavo glavo, pepelasto sivim ovratnikom, črnim podbradkom in progo med očmi in kljunom. Koničen kljun, ki je poleti modrikasto črn, pozimi postane svetlo rjav. Hrbet ima temno rjav, prav takšen je ’ramenski’ del kril, ki preko bele in rjave proge preide v črn in vijolično moder končni del peruti. Trtica in zgornja stran repa sta svetlo rjava, konico repa (ki je ob straneh črn) pa krasi širok bel rob. Njegove prsi in trebušna stran so rjavkasto rožnata. V letu je opazen kontrast med rjavo barvo telesa in črnimi krili z belimi progami ter črnim in belim repom.
Samice imajo enak vzorec, a so nekoliko bolj zamolklih barv.
Dlesk je kljub svoji moči izredno previden in plah ptič, ki večino časa preživi v krošnjah dreves in ga lahko na blizu le redko opazujemo. Aktiven je podnevi, ko išče semena in koščice, ki jih zlahka zdrobi, posebej v slast mu gre sredica semen češnje. Ob priliki pa ujame tudi kakšno žuželko.
Dlesk je pri nas pogosta celoletna vrsta, pozimi pa se našim pridružijo še dleski, ki so gnezdili na severovzhodu Evrope. Pri nas gnezdi aprila in maja, skodeličasto gnezdo zgradi iz vejic in ga navadno postavi visoko v krošnji listavca. Dleskov življenjski prostor so mešani in listnati gozdovi, najbolj všeč so mu zreli sestoji hrastovih, belogabrovih ali bukovih gozdov in območja porasla s topoli in jeseni. Srečamo pa ga tudi v parkih ali vrtovih s starimi, velikimi drevesi.
Dlesk
Dlesk