Plavček (Parus caeruleus ali Cyanistes caeruleus) je majhen ptič. Iztegnjen meri od 11 do 12 cm in je tako nekoliko manjši od velike sinice. Zaradi majhne okroglaste glave, ki jo stiska med ramena, izrazitega vzorca in pisanih barv ter njegove živahne narave, je to sinico vedno veselje opazovati.
Spoznali ga bomo po modri kapi, modrih krilih in modrem repu brez belih peres ob strani. Njegov trebuh in prsi so rumene z ozko črno progo po sredini trebuščka. Plavčkov hrbet je olivno zelen, bel obraz pa krasi temna, sivo modra črta preko oči, ki se nadaljuje v ovratnik. Samec in samica sta si na videz zelo podobna, vendar je samica navadno nekoliko bolj zamolklih barv. Mladi plavčki imajo rumenkast obraz, njihov rep, krila in čepica pa so bolj zeleno modri.
Pri izbiri življenjskega prostora plavček ni izbirčen. Njegova edina zahteva je drevje. Opazujemo ga lahko v listnatih in mešanih gozdovih z bujno podrastjo, pa tudi v kulturni krajini prepredeni z mejicami, na vrtovih in v mestnih parkih ga pogosto srečamo.
Plavčku je radovednost omogočila izkoristiti zelo različne vire hrane – opazovali so ga celo piti mleko iz steklenice. Je tudi ena prvih ptic, ki v jeseni najde ponujena semena v krmilnicah na naših vrtovih. Je dnevno aktivna vrsta, ki se v toplem delu leta hrani v glavnem z drobnimi nevretenčarji in na ta način pomaga zmanjševati škodo, ki bi jo povzročile ličinke nekaterih vrst žuželk. Ker je plavček pri nas zelo pogosta celoletna vrsta, pozimi pa je žuželke in ostale nevretenčarje izjemno težko najti, naš ptiček v hladnem delu leta presedla na vegetarijansko prehrano semen in plodov, ki so na voljo v tem času.
Plavček gnezdi med aprilom in majem, navadno v drevesnem duplu ali luknji v zidu. Z mahom, perjem in dlako samica rada postelje tudi v gnezdilnici, ki jo na drevo namestimo ljudje. V času, ko samica vali, ji hrano prinaša samec, ko pa se iz drobnih belih jajc, poškropljenih z rdečkasto rjavimi pikami, izvalijo mladi, hrano zanje iščeta oba starša.
Plavček