Postovka (Falco tinnunculus) je srednje velik ptič, ki od konca repa do konice kratkega kljuna meri od 31 do 37 cm, razpon njenih peruti pa je od 68 do 78 cm. Ima dolga in precej ozka krila, ki so na konceh nekoliko topa. Pogosto jo vidimo, kako v zraku lebdi na mestu, takrat svoj dolgi rep usmeri proti tlom in ga razširi v obliki pahljače. Njen rjasto rjav hrbet je posut s črnimi pegami, ki krasijo tudi njen svetlo rjav trebuh z nekoliko rožnatega pridiha. Pod očmi ima 'brke' – pas temno obarvanih peres. Konci letalnih peres so črni, prav tako kot ostri kremplji na njenih rumenih prstih. Samica ima sivo rjavo zgornjo stran repa temno progasto, medtem ko je pri samcu zgornja stran repa modro siva in brez vzorca. Na končnem robu repa imata oba spola širok črn pas. Samec ima sivo tudi glavo, medtem ko je glava samice rjava z opaznimi vzdolžnimi črtami.
Postovka je dnevno aktivna ptica, ki je specializirana predvsem za lov talnih živali, majhnih sesalcev in žuželk, pa tudi ptičev. Največkrat lebdi v zraku in opreza za voluharji, ki so njena najljubša hrana, ne brani pa se tudi ostalih glodavcev, na primer rovk in miši ter večjih žuželk. Njeno značilno postajanje v zraku ji je dalo ime, pogosto pa lovi tudi iz zasede. Čepeč na vrhu droga električne napeljave, na žici ali na vrhu grma ali drevesa s svojim izjemnim vidom išče plen. Najbolj ji ustreza odprta pokrajina, kjer se prepletajo travniki, mejice in njive, vendar je precej prilagodljiva vrsta, zato jo lahko vidimo gnezditi in loviti tudi v središču mest. V mestih večji del njene prehrane predstavljajo manjši ptiči, gnezdi pa na podstrešjih ali v luknjah in linah v visokih stavbah. Izven mest jajca vali v zapuščenih gnezdih vran ali v drevesnih duplih, saj si gnezda sama ne gradi. Čas gnezdenja traja približno od marca do junija. V naših krajih je prisotna skozi vse leto, populacije iz severne Evrope pa se pred zimo umaknejo v južne kraje.
Postovka je pri nas še razmeroma pogosta vrsta, ki pa je v Rdeči seznam ptičev gnezdilcev Slovenije uvrščena kot ranljiva vrsta, saj lahko opuščanje tradicionalnega ekstenzivnega kmetijstva na eni in uvajanje 'modernega' intenzivnega kmetijstva na drugi strani postovko resneje ogrozi. Dobrobit postovke in drugih živali se kaže tudi v boljši kakovosti življenja ljudi, čeprav se tega preslabo in premalokrat zavedamo. Plenilci na vrhu prehranskega spleta so namreč dober pokazatelj, kako zdravo je naše okolje v resnici. Odsotnost plenilcev nam brez ovinkarjenja pove, da je z našim okoljem nekaj hudo narobe ... in obratno.
Samica postovke
Navadna postovka - samica