Rezultati iskanja
Puščica v levo
Rdečenoga postovka

Domov / Živalski svet / Ptiči / Sokoli

Rdečenoga postovka

Rdečenoga postovka (Falco vespertinus) sodi po velikosti med manjše sokole. Dolga je od 28 do 34 cm, razpon njenih slokih in proti koncu zoženih peruti pa je od 65 do 76 cm. Rdečenoga postovka je zelo značilno obarvana in jo le težko zamenjamo s kakšno drugo vrsto. Zanjo je značilen izrazit spolni dimorfizem. Samica je po spodnji strani telesa in temenu rdečkasto rjava, z nekaj temnejšimi črtami na trebuhu. Preko oranžno obrobljenih oči se ji vleče črna proga, grlo in lica so bela. Rumenkasto bel zadnji del glave z ostrim prehodom preide v modrikasto siv hrbet, ki je izrazito prečno temno progast. Noge in baza njenega kljuna so oranžni, ostali del drobnega kljuna pa je siv in črn. Samec je videti, kot bi oblekel večerno obleko, ves modro siv, zgornja stran njegovih letalnih peres pa je srebrno siva. Le zadnji del njegove trebušne strani, od rdeče oranžnih nog proti repu, je rjasto rjav. Tudi on ima bazo kljuna in obrobo oči rdeče oranžne barve.

Rdečenoga postovka je selivka, ki prezimuje na jugu Afrike. Pri nas je reden gost na preletu, predvsem spomladi jo lahko vidimo v večjih jatah. V skupinah, gnezdilnih kolonijah, tudi gnezdi. Posamič gnezdi redkeje. Rdečenoge postovke najrajši naselijo opuščena gnezda vran na drevesih v prostranih stepah in odprtih rečnih dolinah na vzhodu Evrope in v osrednji in zahodni Aziji. Rdečenoga postovka je plenilka, ki se hrani v glavnem z žuželkami. Manjši del plena predstavljajo večje živali, kot so glodavci, drobni ptiči in dvoživke. Navadno jo vidimo, ko bodisi sedeč na kablu ali drogu daljnovoda bodisi lebdeč v zraku opreza za plenom in se, čim ga opazi, urno požene za njim. Pogosto jo lahko opazujemo, kako lovi žuželke. Takrat nekaj časa lebdi v zraku na enem in istem mestu, pristane na tleh, se sprehodi, nato pa spet vzleti, lebdi, pristane in tako naprej.

Rdečenogo postovko ogroža predvsem povečevanje uporabe insekticidov, ki so glavni krivec za zmanjšanje količine njene glavne hrane – žuželk. Tu naj omenimo, da je uporabo pesticidov smiselno omejiti na minimum, ki še omogoča dober pridelek in ima hkrati čim manjši možen negativni vpliv na druga živa bitja. Ogroža jo tudi izguba življenjskega prostora zaradi intenziviranja kmetijstva na eni in opuščanja ekstenzivne paše na drugi strani, ki prav tako vodita v manjšanje količine njenega plena. Nenazadnje jo ogroža tudi preganjanje poljskih vran (Corvus frugilegus), ki je pripeljalo do drastičnega upada števila gnezd rdečenoge postovke v gnezdilnih kolonijah.

Rdečenoga postovka - samec (leva slika), samica (desna slika)