Kavka (Corvus monedula) temen ptič, ki na daleč deluje povsem črn. Od blizu vidimo, da temu ni tako in ta je kavka pravzaprav temno siva, najtemnejša so krila in čelo, trebuh in prsa so nekoliko svetlejša, tilnik in vrat pa sta najsvetlejša - svetlo siva. Svetlo, sivkasto belo oko, je dobro vidno in značilno le za kavko. Tudi njen kljun je opazno krajši kot pri drugih vrstah vranov. Je podobno velika kot šoja, dolga je od 30 do 34 cm, razpon peruti pa meri od 64 do 73 cm.
Kavka najraje gnezdi v bližini človeka, v luknjah na hišah, zvonikih in drugih zgradbah, redkeje tudi v drevesnih duplih v parkih ali v listnatih gozdovih. Prvotno pa je gnezdila v mešanih in listnatih gozdovih, predvsem v duplih črne žolne. Par kavk se poveže za celo življenje, partnerja pa sta praviloma ves čas skupaj. Ko posedata na robu strehe ali na dimniku, si izkazujeta naklonjenost kot dva ’sveže’ zaljubljena. Kavka je stalnica, le populacije, ki gnezdijo na severu Evrope, se pred zimo umaknejo nekoliko na jug. Kavke so zelo družabni ptiči, ki se, predvsem jeseni, ob sončnem zahodu rade družijo v večje jate in nato v najljubšem parku ali drevoredu prenočijo. V krajih, kjer kavk ne preganjajo, postane prav domača in se človeka nič ne boji. Kar se hrane tiče, ni prav nič izbirčna. Je vsejed. Hrani se s semeni, sadjem in drugimi plodovi, pa tudi z deževniki, gosenicami, jajci, ptičjimi mladiči in malimi sesalci.
Ocenjujejo, da v Evropi, ki predstavlja več kot polovico kavkinega območja razširjenosti, gnezdi več kot 5.200.000 parov. Največje populacije v evropskih državah ostajajo stabilne, zato kavka v Evropi ni opredeljena kot ogrožena vrsta. V Sloveniji jo ogroža izginjanje primernih prostorov za gnezdenje, zato je v slovenski Rdeči seznam uvrščena kot ranljiva vrsta, na naravnih gnezdiščih pa je kritično ogrožena.
Kavka