Sivo vrano (Corvus cornix ali Corvus corone cornix) sistematski ornitologi obravnavajo različno, eni kot samostojno vrsto, drugi kot podvrsto, nekateri pa le kot barvno obliko črne vrane (Corvus corone). Kakor koli že, ta ptiča bomo zanesljivo ločili po obarvanosti perja.
Siva vrana ima dvobarvno, črno–sivo, opravo. Njena glava, grlo, prsi ter rep in krila so vranje črna. Trebuh, boki, tilnik, ramena in hrbet pa ima umazano sive barve. Siva vrana je dokaj velik ptič, iztegnjena je dolga okoli 47 cm in tako po velikosti nekje vmes med krokarjem in kavko.
Sive vrane so družabni ptiči in se rade družijo v skupine. Kjer je na razpolago več hrane, so skupine večje, navadno pa jate niso tako velike kot jate kavk ali poljskih vran. Siva vrana je podnevi aktiven vsejed. Njen jedilnik je pester. Na njem se redno znajdejo žuželke, mehkužci in ostali nevretenčarji, poleti in jeseni tudi plodovi in semena. Poleg tega izkoristi vsako priložnost in si privošči kaj bolj hranljivega; všeč so ji ribe, pa tudi jajca in mladiči drugih ptičev. V naseljih rada brska po človeških odpadkih, kjer vedno najde kaj užitnega.
To je izjemno inteligenten ptič, ki se hitro uči. Sivo vrano lahko neredko vidimo kako z višine spušča oreh na cesto in na ta način razbije njegovo trdo lupino. Na Finskem so jih celo opazovali iz luknje v ledu potegniti ribiško vrvico z ujeto ribo.
Siva vrana je prebivalec odprte kulturne krajine s posameznimi drevesi, kjer njive ali polja obdajajo mejice; dobro se znajde v človekovi bližini, zato je pogosta tudi v mestih. V Sloveniji je zelo pogosta vrsta, ki od marca do junija gnezdi na drevesu, a jo lahko videvamo vse leto, saj se ne seli. V severnem delu njenega areala pa so zime le prehude, zato se od tam pred ostrim mrazom umakne v toplejše kraje.
Siva vrana