Veliki detel (Dendrocopos major) je najpogostejša vrsta med evropskimi žolnami. Zanj so značilni enakomerno obarvani, umazano beli boki in trebuh, velika podolgovata bela lisa na bazi obeh peruti in živo rdeče obarvan podrepni del. Njegova lica in tilnik so beli; glava, hrbet in krila pa črna, s tem da črnino kril prekinjajo pasovi belih peg. Od zelo podobnega sirijskega detla se loči po obrazni maski. Širok črn pas se pri velikem detlu pod lici vleče od črnega kljuna vse do črne proge, ki ob straneh tilnika poteka od temena do hrbta. Samec ima nad belim tilnikom še živo rdečo liso, ki je samica nima. Mlade prepoznamo po rdeči glavi.
Aktiven je podnevi, ko med plezanjem po drevesnih deblih stika za hrano. Poleg žuželk, ki jih najde na vejah, išče tudi njihove ličinke, živeče v trhlem lesu. Če med potepanjem po drevju naleti na gnezdo, ga takoj izprazni; teknejo mu tako jajca kot mladiči. V zimskem času uživa v rastlinski hrani, najrajši ima semena iglavcev. Dobi jih tako, da storž zatakne v špranjo ali med veje, nato pa iz njega vleče semena. To vedno počne na istem drevesu, zato se pod njim sčasoma nabere kup praznih češarkov.
Veliki detel je prebivalec vseh tipov gozdov, zaradi svoje prilagodljivosti pa se znajde tudi v mestnih parkih in večjih vrtovih.
Spomladi, navadno marca in aprila, veliki detli označujejo svoj teritorij s trkanjem na odmrle veje in debla; dobimo ga lahko tudi na telegrafskem drogu ali fasadi hiše. Pritrkavajo ptiči obeh spolov. Po dvorjenju se oba lotita tudi izdelave dupla, v katerem bo gnezdo. Pri nas gnezdi aprila in maja, videvamo pa ga lahko vse leto, saj je splošno razširjen in se ne seli.
Veliki detel