Divji prašič (Sus scrofa) je edini predstavnik družine prašičev (Suidae) v Sloveniji, na vsej Zemlji pa živi 16 predstavnikov te družine.
Prvotno je divji prašič poseljeval gozdove in stepe Evrazije in severne Afrike, a smo ga ljudje do danes z mnogih delov prvotnega območja razširjenosti (areala) iztrebili. Tudi na Kranjskem so to vrsto v drugi polovici 18. stoletja iztrebili, vendar je naše kraje ponovno naselila v času okoli prve svetovne vojne. Danes živi v gozdovih in obsežnejših močvirjih na celotnem območju Slovenije, njegova številčnost pa se po vsej Evropi veča.
Divji prašič je žival z visokim, čokatim trupom na kratkih, a močnih nogah. Višji je v plečih kot v križu, saj je sprednji del trupa posebno močan. Samci, ki jim pravimo merjasci ali vepri, so znatno večji od samic. Noge divjega prašiča imajo razvite še vse štiri prste, vsi prsti pa nosijo parklje. Od tu tudi značilen odtis njegove stopinje – spredaj dva velika odtisa parkljev, za njima in bolj narazen postavljena, pa sta še dva manjša odtisa. Dolga klinasta glava se postopno zoži v koničast rilec. Ker ima razmeroma majhne oči, se zanaša predvsem na odličen vonj in dober sluh. Za divjega prašiča so značilni podaljšani in navzven obrnjeni podočniki, čekani, ki so večji pri samcih. Telo je poraslo z močno ščetinasto dlako. Odrasle živali so sivo rjave do temno rjave barve, mladiči pa so svetlo rjavi z vzdolžnimi temnejšimi progami.
To je previdna in razumna žival, ki je aktivna v glavnem ponoči in v mraku. Divji prašič je vsejed, ki se v glavnem hrani z rastlinami, plodovi in podzemskimi deli rastlin. Všeč so mu tudi z beljakovinami bogati nevretenčarji, za katerimi z rilcem rije po zemlji. Pri prehrani res ni izbirčen in se rad loti tudi mrhovine. Divji prašič ni prežvekovalec, njegov želodec je enostavna vreča.
Svinje in mlade živali se družijo v tropih, ker so tako bolj varne pred plenilci. Pri nas taki tropi navadno štejejo od 10 do 30 živali. Odrasli merjasci so samotarji in se svinjam pridružijo le v času parjenja, ki ga pri prašičih imenujemo bukanje. Pri nas bukanje poteka od novembra do januarja. Svinja je breja približno 4 mesece in skoti do 10 mladičev, vendar jih preživi največ 8, saj ima mati le toliko seskov. Svinja svoje mlade približno 2 meseca doji v gnezdu, ki ga nastelje iz rastlinja in dlake.
Divji prašič dočaka 8 do 10 let, njegov glavni plenilec v naravi pa je volk, ki je pri lovu najbolj uspešen v visokem snegu.
Je divji prednik domačega prašiča in na območjih, kjer domače svinje pasejo na prostem, križanci z divjim prašičem niso nobena redkost.
Merjasec med menjavo kožuha