Kdor misli, da pozna Cerkniško jezero in nekdanjo poselitev njegove okolice, se krepko moti. Presenečenja so vedno in vedno drugačna, kot smo jih pričakovali, skrivnostna, včasih celo nekoliko mistična. Veliko je bilo že napisanega o našem jezeru, njegovem pomenu ter poselitvenih možnostih, kakršne je dajalo nekdanjim, danes že davno pozabljenim prebivalcem, ki so živeli in preživeli s to njegovo muhavostjo presihanja in večnega spreminjanja.
V drugi polovici 19. stoletja se je začelo intenzivno arheološko raziskovanje slovenskega ozemlja. Skoraj vsa večja izkopavanja so bila usmerjena v arheološke raziskave prazgodovinskih gomil na področju Dolenjske in njene bližnje okolice.
Prve topografske podatke o prazgodovinskih gradiščih na področju Notranjske in okolice Cerkniškega jezera zasledimo že v 17. stoletju. Prazgodovinske naselbine, imenovane tudi gradišča, so bile zgrajene na vrhovih hribov ali na manjših vzpetinah. Utrjene so bile z enim ali več kamnitimi ali zemljenimi nasipi. Ti so še danes lepo vidni kot višja kamnita nasutja, ki v vencu obkrožajo vrhove nekaterih hribov.
