Arheologija

Prve topografske podatke o prazgodovinskih gradiščih na področju Notranjske in okolice Cerkniškega jezera zasledimo že v 17. stoletju. 

Prazgodovinske naselbine, imenovane tudi gradišča, so bile zgrajene na vrhovih hribov ali na manjših vzpetinah. Utrjene so bile z enim ali več kamnitimi ali zemljenimi nasipi. Ti so še danes lepo vidni kot višja kamnita nasutja, ki v vencu obkrožajo vrhove nekaterih hribov.

O tem, da je bila Cerknica z okolico poseljena že v prazgodovini, pričajo arheološka najdišča; najstarejša do danes znana poselitev po raziskavah in navedbah arheologa Valentina Scheina zajema področje Gorice na Cerkniškem jezeru s časovno datacijo med 30.000 in 10.000 let pred našim štetjem; kremenovo orodje nam odkriva paleolitsko in mezeolitsko poselitev.

Prazgodovinske naselbine, ki se nahajajo v bližini Cerknice, so: Cvinger, Tržišče, Gradišče na Slivnici in Kamna gorica, kjer so ostanki keramike datirani v 9. stoletje pred našim štetjem. Prazgodovinsko keramiko so odkrili tudi na Taboru, kjer so raziskovali srednjeveško grobišče med taborskim obzidjem in cerkvijo.

Cerknica je bila povezana z rimsko cesto Aquileja (Oglej) – Emona (Ljubljana): proti severu preko Bezuljaka, Pokojišča na Vrhniko in naprej proti Ljubljani, proti morju pa preko Unca, Ravbarkomande, Planine. Poti so peljale tudi proti Loški dolini in Bloški planoti ter naprej proti Dolenjski. 

Med 1974 in 1979, ko je arheološka izkopavanja na Sinji gorici v Cerknici vodila Mehtilda Urleb, so odkrili rimsko nekropolo z 42 žganimi grobovi iz 1.–2. stoletja, v katerih so našli rimsko keramiko, stekleno posodje (steklenice, skodele, čaše, balzamarije), oljenke, posodje iz boljše gline, novce, najdbo srebrnega nakita: zapestnice, verižice in prstane. 

Leta 2012 so ob gradnji vrtca odkrili obsežno antično grobišče z več kot 100 žganimi grobovi iz 1. stoletja našega štetja, ki so vklesani v skalno osnovo. Ob orožju, lončenini in nakitu so odkrili tudi železne šivanke, vejnik in škarje za striženje ovac.