
Kmetijska arhitektura je pustila močen pečat tudi na Notranjskem. Iz preteklosti nam je ostalo še nekaj pričevanj o življenju prejšnjih generacij, poleg mlinov in žag lahko najdemo tudi kozolce, sušilnice sadja, vodnjake in še kaj. Tudi nekatere hiše in domačije so se ohranile praktično nespremenjene – nekatere so celo še vedno krite s slamo.
Prve hiše na Notranjskem so imele običajno tri prostore: kuhinjo, hiško in kamro. Ti prostori so se skozi leta spreminjali, črne kuhinje so opustili, krušne peči so nadomestili štedilniki, osrednji in glavni bivalni prostor v hiši pa je sčasoma postajala kuhinja. Po letu 1960 so pričeli vzidavati tridelna okna, opečna kritina pa je zamenjala slamnate strehe že kmalu po letu 1900.
Ostalo je tudi nekaj kašč, ki so imele funkcijo shramb v kmečkem gospodarstvu. V kaščah so običajno v spodnjem delu hranili moko in žita, v zgornjem delu pa meso in mast. Kletni prostori so bili namenjeni hrambi krompirja in podobnih pridelkov.
Na Notranjskem se je ohranilo tudi veliko število kozolcev različnih oblik. Včasih so imeli kozolci funkcijo sušilne naprave pridelkov, danes pa je njihova raba različna, od skladiščenja pa do funkcije navadne garaže.
Število kozolcev na cerkniškem polju: | 24 |
čas izgradnje herblanove kašče | sredina 19. stoletja |
čas izgradnje fužin v grahovem | začetek 19. stoletja |
rok trajanja slamnate strehe: | do 60 let |