Rezultati iskanja
Apnenice & oglarstvo

Domov / Tradicionalne obrti in dejavnosti

Apnenice & oglarstvo

Apnenice & oglarstvo

FOTO: 1930 Markovec - Žgali apno, AVTOR: neznan
VIR: stareslike.cerknica.org, ZBIRKA: Andreja Tomec

 

Pridobivanje apna je bilo zaradi velike količine apnenca in prisotnosti lesa za kurivo ena izmed dejavnosti, s katerimi si je prebivalstvo služilo denar.

Apnenec so zložili v posebno peč, imenovano apnenica, in nato zakurili. Pri tem se je iz apnenca sproščal ogljikov dioksid in nastajalo je žgano apno – kalcijev oksid (CaO). Ko je bil apnenec dovolj ožgan, so apnenico ohlajali nekaj dni. Žgano apno se je nato dalo v vodo, kjer je nastajalo gašeno apno – kalcijev hidroksid (Ca(OH)2).

Podobno kot pridobivanje apna je bilo na Notranjskem včasih močno razširjeno tudi pridobivanje lesnega oglja, saj so prostrani gozdovi nudili skoraj neomejeno količino kuriva. Organizirano oglarjenje se je začelo razvijati proti koncu 18. stoletja. Največji porabniki lesnega oglja so bile fužine, pozneje pa se je oglje večinoma uporabljalo v kovaštvu. Oglje so kuhali iz vseh vrst lesa. Dober oglar je lahko ob dobrem kuhanju in normalnih pogojih iz enega kubičnega metra bukovih drv pridobil okoli 100 kg oglja. Višek v razvoju in proizvodnji je oglarstvo doseglo med obema vojnama. Slabe razmere so namreč silile male lastnike, da so svoje majhne parcele ponudili v nesmotrno izkoriščanje oglarjem.

kemijska struktura apnenca, surovine za apno: CaCO3
kemijska struktura žganega apna: CaO
Kemijska struktura gašenega apna: Ca(OH)2
čas, ki je bil potreben za celoten postopek žganja apna: 1 mesec
običajen izkoristek oglarjenja: 90 %
Oglejte si tudi

Center za obiskovalce Cerkniško jezero

Pohodništvo

Kovaštvo