S postavitvijo meje med Italijo in kraljevino Jugoslavijo po prvi svetovni vojni so naši kraji naenkrat prišli v obmejno področje in začelo se je delati tisto, kar se je vedno delalo in se še dela ob meji: tihotapiti. Meja je takrat tekla tik ob teh krajih in glavne kontrabantarske poti v Italijo so tekle čez Javornike.
Kontrabant je marsikomu prinesel lep zaslužek, mnogim pa je bil način, kako priti do cenejše jugoslovanske moke in s tem do malo večjega hlebca kruha ob kosilu. Italijanska država se seveda ni sprijaznila s tihotapstvom in kontrole ob meji so bile pogoste. In vendar se je dogodilo, da so celo kakega financarja našli za eno nogo privezanega v vrhu drevesa. Med iskanjem po gozdu je namreč stopil v zanko, ki so jo tihotapci privezali na upognjeno drevo.
Nekajkrat pa so bili kontrabantarji zajeti tudi na račun domačih ovaduhov. Grozila jim je denarna, zaporna, v nekaterih primerih celo smrtna kazen. In vendar vsi ti ukrepi tihotapstva na Notranjskem niso nikoli povsem zatrli.
iz jugoslavije tihotapili: | konje, meso, moko, cigarete, les |
iskani italijanski izdelki: | sladkor, riž, kava, vino, svilene rute, damski dežniki |
trajanje: | do začetka druge svetovne vojne |