Ribištvo je ena izmed tradicionalnih dejavnosti, ki je neposredno vezana na Cerkniško jezero.
O starih načinih ribolova, navadah in običajih tamkajšnjih ljudi, o prepovedih in izključnih pravicah, vezanih na ribolov, lahko prebiramo že v Slavi vojvodine Kranjske iz daljnega leta 1689.
Kljub temu, da se je ribiška kultura od Valvasorjevih časov precej spremenila, pa še vedno ostaja neločljiv del Cerkniškega jezera in tamkajšnjih ljudi.
Z ribolovom na jezeru danes upravljata Ribiška družina Cerknica in Zavod za ribištvo Slovenije. Ribolov je zgolj v športni obliki dovoljen ribičem in članom RD Cerknica. Drugi načini lova so kaznivi, prav tako krivolov. Glavna naloga ribičev, ki v zadnjih časih poteka kar skozi celo leto, je reševanje ribjega življa na presihajočem Cerkniškem jezeru. Iz presihajočih jam odnesejo ribe v umetni ribnik za Rešetom, kjer počakajo, da se jezero ponovno napolni z vodo.
Čeprav Valvasor omenja zgolj štiri vrste rib (ščuka, linj, menek, potočna postrv), je danes v jezeru poleg teh prisotnih še veliko drugih - klen, pisanec, kapelj (avtohtone), krap, rdečeperka, šarenka in ostriž (neavtohtone) .
Etnološko zbirko ribiških pripomočkov, ki so se nekdaj uporabljali za lovljenje in sistem polnjenja in praznjenja Cerkniškega jezera, si lahko ogledate v Muzeju Jezerski hram.
tipi orodij za ribolov: | saki, vlake, metve, vrše, koši |
avtohtone vrste rib: | ščuka, linj, menek, potočna postrv, klen, pisanec, kapelj |
neavtohtone, prinešene vrste rib: | krap, rdečeperka, šarenka, ostriž |