V objemu divjine odmaknjenih in težko dostopnih sotesk najdejo mir in pogrnjeno mizo plahe vidra, divja mačka in črna štorklja. Nad prepadnimi stenami zajadra planinski orel, mimo švigne sokol selec, iznad krošenj nas pozdravita krokarja, nad brzicami se spreleti siva pastirica, v potoček pa se potopi povodni kos ...
Neokrnjeni in s kisikom bogati potoki so dom raku koščaku, ki se podnevi skriva pod kamni, zvečer pa ga iz skrivališča zbeza lakota. Ob bregovih se vztrajno spreletavajo studenčarji, naši največji kačji pastirji. Ko se nad potoke razlezejo sence, se prikaže potočna postrv in začne preganjati ličinke mladoletnic, vrbnic in enodnevnic, ki živijo le v najčistejši vodi.
V lužah ob potokih, kamor ribe nikoli ne zaidejo, se družijo hribski urhi, alpski in navadni pupki, po gozdu pa se sprehajata navadni in planinski močerad.