Gozd, ki nudi hrano in zavetje vsem trem velikim zverem, živečim v Sloveniji, je dom tudi manj opaznim, a za gozdni ekosistem nič manj pomembnim živim bitjem – nevretenčarjem.
Če moramo izmed tisoče gozdnih vrst izpostaviti enega predstavnika, je to bukov kozliček. Njegove ličinke v padla debla in štore svoje rove vztrajno vrtajo tudi več let, nato pa se zabubijo in preobrazijo v krepke, odrasle hrošče z dolgimi antenami. Poleti odrasli samci, ki s svojimi antenami spominjajo na kozoroge, izbrane štore ponosno branijo pred vsiljivci in na ta način dvorijo samicam.
Bukov kozliček, kot prebivalec zrelih in starih listnatih in mešanih gozdov, sodi med hrošče, ogrožene v svetovnem merilu. Njegovo pojavljanje v Notranjskem parku je živa priča ohranjenosti in lepote naših gozdov!
