Rezultati iskanja

Domov / Novice in dogodki

Notranjski park kot zaveznik notranjskih kmetov

Cerkniško jezero z okolico je v velikem delu tudi kmetijsko območje. Domači kmetje so s svojo zemljo stoletja gospodarili z roko v roki z naravo. Danes jim kmetovanje na zavarovanem območju prinaša upravičenost do kmetijsko – okolijskih subvencij, med drugim izplačilo za pozno košnjo. Ukrep je namenjen zaščiti ptic vlažnih travnikov, na Cerkniškem jezeru je to kosec, ki gnezdi šele konec maja, zato bi košnja pred avgustom mladiče, ki se zadržujejo v visoki travi, pomorila.

 Domači kmetje so s svojo zemljo stoletja gospodarili z roko v roki z naravo. Foto: Jošt Stergaršek

Kljub temu pa se notranjski kmetje počutijo deprivilegirane. Zakaj? Ker imajo občutek, da slovenska kmetijska politika favorizira velike kmete, ki gospodarijo na njivah v ravninah. Kmetje s hribovskih območij, kjer je kmetijstvo zaradi naravnih danostih omejeno predvsem na travinje pa so zapostavljeni. Cerkniški kmetje dobijo na hektar pozno košenega travnika nekaj čez 200 evrov, na drugih območjih pa za popolnoma enako stvar kmetje dobijo 100 evrov več. Enako je pri neposrednih izplačilih - za njive so kmetje v prejšnji finančni perspektivi prejeli preko 330 evrov za hektar, notranjski kmetje pa okrog 100 evrov za hektar.

Notranjskim kmetom se godi krivicaFoto: Tine Schein

V Notranjskem parku, ki vseskozi deluje kot zaveznik notranjskih kmetov, menimo, da bi takšno ureditev lahko popravila načrtovana reforma evropske kmetijske politike po letu 2020. Park bo kmetom, po svojih močeh, pri tem skušal pomagati. Kot pravi strokovni vodja parka Tomaž Jančar: »Notranjski park je kot prvi korak skupaj s Kmetijsko zbornico in Ministrstvom za kmetijstvo zastavil skupen projekt, v okviru katerega bo skušal doseči, da bodo za kmete na Cerkniškem jezeru in v hribih nad njim veljala enaka pravila kot za ostale kmete.«

Menišija je gozdnata visoka kraška planota med Cerkniškim in Planinskim poljemFoto: Jošt Stergaršek

Za ohranjanje narave v našem parku so kmetje, ki ekstenzivno gospodarijo s travinjem, izjemno pomembni. Če bi višina neposrednih plačil za notranjske kmete dosegla 200 €, bi to zanje veliko pomenilo, obenem pa bi se zato po čudoviti Menišiji zaraščalo manj travnikov.