Rezultati iskanja

Domov / Novice in dogodki

Pomemben opomin Evropske komisije Sloveniji zaradi upadanja travniških ptic in metuljev

Evropska komisija je Sloveniji poslala uradni opomin zaradi upadanja travniških ptic in metuljev, kar je posledica neustrezne kmetijske politike. To je posledica formalne pritožbe, ki jo je naš strokovni sodelavec Tomaž Jančar Komisiji poslal leta 2014, ko je bil zaposlen še na Društvu za opazovanje in preučevanje ptic (DOPPS). Eno od 4 območij, ki so predmet postopka, je tudi Planinsko polje. Druga tri so Ljubljansko barje, Goričko in Breginjski stol.

Planinsko polje

Uradni opomin je začetek postopka zaradi kršitve zakonodaje Evropske unije, kar pomeni velik pritisk na državo, da stvari uredi. To bo velik pritisk tudi na reformo skupne kmetijske politike, ki se je ravno dobro začela razvijati. Kot pravi Tomaž Jančar, "doslej v kmetijskih krogih niso čutili večje potrebe po spoštovanju naravovarstva. Pri naslednji reformi skupne kmetijske politike pa bo Slovenija morala pripraviti ukrepe in načine razdeljevanja kmetijskih subvencij, ki bodo Komisijo prepričali, da pomenijo ustavitev slabšanja stanja biotske raznovrstnosti."

Fotografija travnika na Cerkniškem jezeru. Foto: Tomaž Jančar

Za to niso krivi kmetje, ki preoravajo travnike, temveč sistem, ki spodbuja kmetijske prakse, ki siromašijo biotsko raznovrstnost. Slovenija iz proračuna skupne kmetijske politike kmetom razdeli dve milijardi evrov, kar je veliko, problematično pa je, za kakšne ukrepe gre denar. Za primer Tomaž Jančar navaja dejstvo, da kmet za travnik dobi določen znesek, za njivo pa dvakrat večjega. Če Slovenija kmalu ne bo poskrbela za izboljšanje travniških habitatov na Planinskem polju, se bo znašla na Evropskem sodišču.

Metulj grmiščni okarček na Brejnicah, foto Ana Gabrejna

Primer dobre prakse gospodarjenja s travniki je naš Notranjski regijski park. Na opuščenih travniških zemljiščih, ki jih je odkupil, je z ustreznim in skrbnim gospodarjenjem dosegel izjemno izboljšavo glede razvoja živalskih in rastlinskih vrst, tudi ptičev in metuljev, ki so predmet opomina Evropske komisije. Eden od primerov je travnik na Brejnicah, ki je bil še pred desetletjem zaraščen z grmovnimi vrstami, saj so že zelo zgodaj opustili košnjo na teh površinah. Ta zemljišča je odkupil park. S pozno košnjo in pašo na teh površinah, ki se nikoli ne začnejo pred 15. avgustom, smo v 10 letih prišli do lepih in spodbudnih  rezultatov. Na Brejniških travnikih je bilo odkritih 14 vrst orhidej od 41 vrstah najdenih v Notranjskem parku in 57 vrst metuljev od 126 vrstah odkritih na celotnem območju parka. Rakovški jamarji pa so pred leti po večletnih raziskovanjih Brejniškega izvira v njegovem odtočnem breznu na globini več kot 100 m odkrili tudi človeške ribice. Raziskovanja, ki jih je vodil Stane Gomboc pred 10 leti pa nam dajejo zanimive podatke o vrstah nočnih metuljev, saj jih je bilo evidentiranih preko 280 vrst od 1050 na celotnem območju parka.

Travnik na Brejnicah. Foto: Ana Gabrejna

 Podrobneje o opominu Evrope piše tudi novinarka Maja Prijatelj Videmšek v Delu: https://www.delo.si/novice/slovenija/opomin-pred-tozbo-zaradi-unicevanja-travnikov-212802.html

Delo, 2.8. 2019

Opomin pred tožbo zaradi uničevanja travnikov

Opozorilo iz Bruslja: Travniške ptice in metulji izginjajo zaradi netrajnostnega kmetijstva

Ljubljana – Evropska komisija je Sloveniji poslala opomin pred tožbo na Sodišču EU zaradi upadanja populacij travniških vrst ptic in metulja barjanski okarček ter slabšanja stanja travniških habitato

v na območjih Natura 2000. Število travniških vrst ptic kmetijske krajine se je v obdobju 2008–2018 zmanjšalo za kar 40 odstotkov, opomin pa je predvsem opozorilo kmetijski politiki zaradi netrajnosti kmetijskih praks.

Maja Prijatelj Videmšek

Evropsko pomembne rastlinske in živalske vrste ter habitate na območjih Natura 2000 varujeta direktivi o pticah in habitatih. Države članice morajo ohranjati ugodno stanje teh vrst in habitatov oziroma zagotavljati, da se bo stanje izboljšalo, kar je ključnega pomena za biotsko raznovrstnost. Kmetijska politika pa to v veliki meri ignorira, ko omogoča razdeljevanje kmetijskih subvencij v nasprotju z direktivama. Ta težava se sicer pojavlja povsod v EU, zato je več partnerjev organizacije BirdLife International vložilo pritožbe Komisiji proti svojim državam. Hkrati pa sta se Slovenija in Nemčija proti svojima državama pri Komisiji pritožili zaradi poslabševanja stanja populacij travniških ptic na območjih Natura 2000, pojasnjuje Tomaž Jančar, strokovni vodja Notranjskega parka, ki je pripravljal pritožbo proti Sloveniji še v času zaposlitve pri Društvu za preučevanje in opazovanje ptic Slovenije (Dopps).

Dopps, slovenski partner organizacije BirdLife International, se je zoper Slovenijo Komisiji pritožil že leta 2014 v sodelovanju z nemškim partnerjem BirdLifa, organizacijo Nabu. V pritožbi je izpostavil štiri območja pri nas (Ljubljansko barje, Planinsko polje, Goričko in Breginjski stol), na katerih je z večletnim zbiranjem podatkov dokazal, da se obseg ekstenzivnih travnikov in populacije ptic na njih zmanjšujejo. Na vseh območjih ekstenzivni travniki izginjajo, vzroki za to pa so različni: na Ljubljanskem barju zaradi intenziviranja in preoravanja, na Breginjskem stolu pa zaradi opuščanja rabe.

Ni kriv kmet, temveč sistem

Na Ljubljanskem barju se je v štirih letih obseg ekstenzivnih travnikov zmanjšal za 120 hektarov, izpostavlja Jančar skrb vzbujajoč podatek in dodaja, da za to niso krivi kmetje, ki preoravajo travnike, temveč sistem, ki spodbuja kmetijske prakse, ki siromašijo biotsko raznovrstnost. Slovenija iz proračuna skupne kmetijske politike kmetom razdeli dve milijardi evrov, kar je veliko, problematično pa je, za kakšne ukrepe gre denar. Eden od njih je ukrep OMD (plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami). »Kmet, ki ima na Ljubljanskem barju travnik, zanj dobi določen znesek, tisti, ki ima njivo, pa dvakrat večjega,« ponazori Jančar.

Komisija je marca lani zaradi neustrezne uporabe nekaterih členov direktiv o habitatih in pticah od Slovenije zahtevala dodatna pojasnila še pred sprožitvijo uradnega postopka za ugotavljanje kršitve (Pilot EU). Okoljsko ministrstvo je v sodelovanju s kmetijskim pripravilo obsežne odgovore, a Komisije očitno niso prepričali, zato je začela formalni postopek za ugotavljanje kršitev. Slovenija ima dva meseca za pripravo odgovora na uradni opomin, vendar na okoljskem ministrstvu pravijo, da bodo zaradi obsežnosti gradiva zaprosili za podaljšanje roka. Če Komisija z obrazložitvijo države ni zadovoljna, jo lahko postavi tudi pred Sodišče EU, vendar se za to v praksi redko odloča.

Odlična priložnost za večjo ambicioznost

Bo pa uradni opomin po besedah Jančarja pomembno vplival na oblikovanje prihodnje kmetijske politike, ki poteka prav zdaj. »Doslej v kmetijskih krogih niso čutili večje potrebe po spoštovanju naravovarstva. Pri naslednji reformi skupne kmetijske politike pa bo Slovenija morala pripraviti ukrepe in načine razdeljevanja kmetijskih subvencij, ki bodo Komisijo prepričali, da pomenijo ustavitev slabšanja stanja biotske raznovrstnosti.«

Opomin Sloveniji je odlična priložnost, da kmetijsko ministrstvo pokaže večjo okoljsko ambicioznost v prihodnji perspektivi skupne kmetijske politike, meni strokovnjakinja s področja agrarne ekonomike in okoljevarstva. Razplet tega primera po njenem ni pomemben le za našo državo – ta pri varovanju travniških habitatov ni toliko slabša od drugih držav članic –, temveč za vse članice EU, saj bo prinesel jasno sporočilo oblikovalcem prihodnje skupne kmetijske politike v EU.

Zakrpati luknje v okoljski zakonodaji

V ločeni zadevi je Slovenija prejela tudi obrazloženo mnenje zaradi nepravilnega prenosa in neizpolnjevanja obveznosti iz direktiv o habitatih in pticah. Komisija ji je že oktobra 2017 izdala uradni opomin. »Nekatere težave so bile odpravljene, druge pa ostajajo,« piše Komisija na uradni spletni strani. »Glavni vprašanji sta prenos določb EU iz direktive o habitatih v zvezi z ublažitvenimi ukrepi za zmanjšanje vplivov na zaščitenih območjih ter izravnalnimi ukrepi za zagotovitev, da se morebitna škoda na zaščitenih območjih nadomesti na drugih podobnih območjih. Slovenska zakonodaja omogoča tudi obsežno izvzetje iz direktive o habitatih v izrednih razmerah, kar v direktivi ni predvideno. Poleg tega nacionalna zakonodaja določa izvzetja za zaščito vrst, kar je v nasprotju z direktivo o pticah.«

Tudi za to kršitev ima Slovenija dva meseca časa, da odpravi neskladnosti, sicer lahko Komisija proti njej začne še en postopek pred sodiščem EU. Na okoljskem ministrstvu pojasnjujejo, da so v odgovoru ter vmesnih poročanjih »zadovoljivo pojasnili tri od šestih izpostavljenih zadev«. Za dokončno odpravo kršitve pa so v pripravi spremembe zakona o ohranjanju narave, ki bo predvidoma sprejet jeseni.

Kdo je Slovenijo prijavil v tem primeru, Komisija okoljskemu ministrstvu ni pojasnila, na ministrstvu pa prijaviteljev niso razkrili, prav tako ne, za kršitve v katerih konkretnih primerih gre. Podrobnejših informacij o vsebini pisem Komisije niso podali. Pojasnjujejo, da glede razkrivanja dokumentov Komisije med postopkom kršitve države članice velja pravilo nerazkrivanja dokumentov. Nasprotno bi lahko škodilo preiskavi, ogrozilo njen potek in porušilo zaupanje med državo in Komisijo.