Rezultati iskanja

Domov / Novice in dogodki

Popolne naravne čistilne naprave, ki zagotavljajo pitno vodo in krotijo poplave

Spet je leto okoli in nov Svetovni dan mokrišč je pred vrati. Letos ga bomo ponovno obeležili s sprehodom na presihajoče Cerkniško jezero, ki je skupaj s Križno jamo in Rakovim Škocjanom daleč največje od treh mednarodno pomembnih mokrišč ali Ramsarskih območij v Sloveniji. V to družbo pa lahko pridejo le območja, ki po svojih hidroloških in ekoloških značilnosti izstopajo v svetovnem merilu.

Priča produktivnosti mokrišč je bogato rastje. Rastline proizvajajo hrano in kisik ter obenem zagotavljajo zavetje živalim, čistijo vodo anroganskih snovi, kot so nitrati in fosfati, tako da jih vgradijo  v svoja telesa. Foto: Jošt Stergaršek

V tem primeru izraz ekološko nima nobene zveze z ločevanjem in kasnejšim recikliranjem odpadkov, neuporabo plastike za enkratno uporabo, varčevanjem s pitno vodo in ostalimi naravi prijaznimi odločitvami in dejanji, ampak gre za izpeljanko izvornega pomena termina ekologija, ki obsega odnose med različnimi živimi bitji ter med njimi in okoljem, v katerem živijo.

Kraški izvir bruha vodo, ko se podzemski prostori napolnijo. Ker v podzemlju rastlin zaradi odsotnosti svetlobe ni, se v podzemlju anorganske snovi kopičijo, kar vodi do onesnaženja zalog pitne vode. Foto: Jošt Stergaršek

Zakaj pa so mokrišča oziroma močvirja tako pomembna? Ohranjena mokrišča so ključna za preživetje živih bitij na Zemlji. Mokrišča sodijo med najbolj produktivne ekosisteme na planetu, med drugim so zibke biotske pestrosti ali biodiverzitete in zagotavljajo oskrbo s pitno vodo, od katere so odvisna življenja vseh rastlin in živali, med slednjimi tudi človeka.V približno 73 km2 slovenskih mokrišč mednarodnega pomena je težko videti korist za celotno človeštvo, a tudi najbolj drobcen prispevek je neskončnokrat večji od ničnega prispevka. Če zadevo konkretiziram … poleg pitne vode, ki jo močvirja zagotavljajo s čiščenjem (to ljudje posnemamo tudi v čistilnih napravah), je ključnega pomena za življenje tudi kuhinjska sol (NaCl). To na trajnosten način (pridobivanje/izkoriščanje/raba za vse večne čase na način in v obsegu, ki nima negativnih posledic za naravo) pridobivajo v Sečoveljskih solinah, ki je tudi na seznamu Ramsarskih območij. Besedno zvezo trajnostna raba lahko prezirate, sovražite ali bojkotirate, a dejstvo ostaja, da je edini način, ki bo tudi otrokom naših otrok omogočil življenje na raznolikem in barvitem planetu, kot ga lahko uživamo mi. 'Naravovarstveniki' torej ne rešujemo močvirskih kukavic, sviščevih mravljiščarjev in ostalih ogroženih vrst, ampak želimo potomcem vseh ljudi zagotoviti možnost dostojnega življenja.

Mokrišča s svojo zalogo vode blagodejno vplivajo na podnebje v okolici in blažijo velika temperaturna nihanja in ekstremne vremenske pojave, kot so suše in toča. Foto: Jošt Stergaršek

Kaj pa presihajoče Cerkniško jezero? Poleg očitne rekreacijske vloge, ki omogoča, da se ljudje iz mest vrnejo k naravi in se sprostijo od napornih dni za pisalno mizo in drugih stresnih del, je Cerkniško jezero nenadomestljivo z vidika ohranjanja naravnih procesov in preživetja populacij številnih vrst organizmov, tako tistih, ki tu stalno bivajo, kot onih, ki se tu le ustavijo, da si obnovijo moči za nadaljevanje svoje selitvene poti.

Zamrznjena gladina jezera ponuja še en način sprostitve v naravi. S trajnosnto rabo naravnih virov in dobrin ter z ohranjanjem narave in naravnih procesov lahko našim in njihovim otrokom zagotovimo mirno in zdravo življenje. Foto: Jošt Stergaršek

Prav ohranjanje biodiverzitete bi moralo biti ena od prioritet človeštva, saj veliko dokazov govori v prid hipotezi, da živa bitja omogočajo in vzdržujejo pogoje, ki omogočajo življenje na Zemlji. Spomnimo se le kisika, brez katerega ne moremo živeti, nastaja pa v rastlinah, kot stranski proizvod fotosinteze med proizvodnjo sladkorjev.

Narava z nešteto oblikami in barvami ter nenehnim gibanjem, spreminjanjem in enkratnostjo sprošča, navdihuje, buri domišljijo in zdravi. Foto: Jošt Stergaršek

Naj se ponovim. Mokrišča še zdaleč niso ničvredni, nerodovitni in zamočvirjeni kraji. To so zibke življenja in biodiverzitete. Biodiverziteta pa ni le cifra, s katero se ljubitelj narave hvali, če je visoka, in trpi, če je nizka … biodiverziteta je ključ do učinkovitega kroženja snovi v naravi, ki je temelj čiščenja vode na planetu. Neokrnjena mokrišča so popolne čistilne naprave, ki zagotavljajo pitno vodo in dom ogroženim rastlinam in živalim. Obenem ohranjena mokrišča zmanjšujejo posledice klimatskih sprememb in krotijo poplave (ja, Cerkniško in Planinsko polje z zadrževanjem vode ščitita Ljubljano pred večkratnimi poplavami). Človek pa v mokriščih, poleg gradbenega materiala, pitne vode in hrane, najde tudi oddih in navdih.

Avtor besedila in fotografij: Jošt Stergaršek, biolog po srcu in poklicu, zaposlen v Notranjskem regijskem parku