Rezultati iskanja

Domov / Novice

ALI JE LJUBLJANSKO BARJE RES NAJVEČJE PRESIHAJOČE JEZERO V SLOVENIJI?

Notranjski park podaja mnenje na debato, ki se je zaradi navedb na Wikipedii, da je Cerkniško jezero drugo največje presihajoče jezero v Sloveniji, in pojasnil avtorja na Wikipediji, ki se sklicuje na geografa Boštjana Burgerja, pojavila na FB, v skupini Cjrknška občina. Debata se je vrtela okrog tega, ali je Cerkniško jezero dejansko šele drugo največje presihajoče jezero v Sloveniji, saj naj bi bilo največje presihajoče jezero pri nas Ljubljansko barje. Mnenje je napisal naš hišni, izkušen geograf, ki se že od študijskih let ukvarja z delovanjem kraškega sveta in Cerkniškega jezera, Dejvid Tratnik:

Poplave na Ljubljanskem barju lahko javnost kaj hitro zavedejo, saj so na prvi pogled podobne vsakoletnim ojezeritvam na kraških poljih. Vzroki poplav na Ljubljanskem barju se v resnici skrivajo v barjanski ravnici, reki Ljubljanici, njenih pritokih in v visoki talni vodi na obrobnih delih Ljubljanskega barja. Na razdalji med Vrhniko in Ljubljano ima reka Ljubljanica manj kot metrski padec in s tako počasnim tokom v času poplav ne more odvajati vse množice voda, ki se stekajo vanjo. V nadaljevanju poglejmo, zakaj Ljubljansko barje ni ne kraško polje, niti presihajoče jezero.

1. Za kraška polja je značilno, da gre za z vseh strani zaprte kraške depresije/kotanje z podzemeljskim odtokom vode. V vseh kraških poljih deluje kraška hidrologija, kar pomeni, da je odtok iz polj podzemni – skozi kraški vodonosnik (Gams 1978). Ljubljansko barje tako ne dosega morfometričnih kriterijev za kraško polje, saj odtok Ljubljanice z Ljubljanskega barja ni kraški, ampak se omenjena reka izliva v reko Savo. »Kjer odtok s kotanj ni kraški, jih ne moremo opredeljevati s terminom kraška polja« (Stepišnik 2020a).

2. Za kraška polja je značilna površinska hidrologija občasnega ojezerjevanja. Dna teh kotanj so neposredno v poplavni oziroma zasičeni coni kraškega vodonosnika, zato so lahko občasno ali stalno ojezerjena. Pojavu občasne ojezeritve na kraškem polju rečemo tudi presihajoče jezero (Gams 1978). Trditev o tem, da je Ljubljansko barje presihajoče jezero tako ne drži.

Še kot zanimivost: avtor Stepišnik (2020b) med največja kraška polja v Sloveniji umešča Cerkniško polje. V času sistematičnih uradnih meritev od leta 1954 je bila najvišja gladina jezera izmerjena konec novembra leta 2000. Površina presihajočega jezera je bila 26 km2 (Kovačič 2010). Jezera z večjo ojezereno površino v Sloveniji ni.

Viri:

- Gams, I., 1978. The polje: problem of definition: with special regard to the Dinaric karst. Zeitschrift für Geomorphologie, 22, 2, str. 170-181.

- Kovačič, G.,. 2010. An attempt towards an assessment of the Cerknica polje water balance. Acta carsologica 39, 1, str. 39–50.

- Stepišnik, U., 2020a. Fizična geografija krasa. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete.

- Stepišnik, U., 2020b. Kraška polja v Sloveniji. Ljubljana. Znanstvena založba Filozofske fakultete.


Tisoč obrazov presihajočega Cerkniškega jezera, najbolj znanega tovrstnega jezera v Evropi: