Ob Cerkniškem jezeru ste v začetku maja zagotovo spet opazili stojalo s pisanimi posodicami, napolnjenimi z vodo, ki so zadnja leta že stalnica v okolici našega najbolj znanega presihajočega jezera. Gre za projekt monitoringa divjih čebel, to so čmrlji in čebele samotarke. Ta že od leta 2020 poteka na petih območjih Slovenije in na dosedanje rezultate smo lahko še posebej ponosni v Cerknici. Največ različnih vrst divjih čebel je namreč ob Cerkniškem jezeru, in sicer kar 143 (od 575 doslej znanih vrst). Naše čarobno presihajoče jezero izstopa tudi po največji številčnosti čmrljev. Zato, ker jim to območje zaradi naravne pestrosti in dobrega gospodarjenja ponuja dovolj hrane skozi vse leto.
Populacijo divjih čebel z monitoringom spremljajo Nacionalni inštitut za biologijo, Prirodoslovni muzej ter Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Izvajajo ga na petih območjih: dveh kmetijskih območjih (na Gorenjskem in v celjski kotlini), dveh zavarovanih območjih narave (v okolici Cerkniškega jezera in na Ljubljanskem barju) ter v Ljubljani.
Največ vrst, kot rečeno, so našli v okolici Cerkniškega jezera, najmanj pa na Gorenjskem. Po številu divjih čebel na posamezno vzorčenje so jih največ našli v celjski kotlini, po številčnosti čmrljev je izstopala okolica Cerkniškega jezera, po številčnosti čebel samotark pa celjska kotlina.
Ti podatki so izjemnega pomena, saj so prvi doslej. O številu divjih čebel, ki so prav tako pomembne za biotsko pestrost in našo prehransko varnost, se je doslej namreč zgolj ugibalo. Divje čebele so pogosto še bolj učinkoviti opraševalci kot medonosna čebela, a so bolj ogroženi, saj jih ne moremo krmiti.