Cerkniško jezero je zaradi dolgotrajne letošnje suše prvič po 18 letih povsem izsušeno. Septembra bi moralo biti naše največje presihajoče jezero ojezereno, a o vodi v njem ni ne duha ne sluha. Presahnil je celo vodotok Stržen. Prvič po letu 2003. Uradne meritve kažejo, da je do današnjega dne padlo približno 30 odstotkov normalne količine padavin za ta letni čas, kar nikakor ne zadostuje za to, da bi jezero poplavilo.
Požiralniki Rešeto. Foto: Aja Kobe
Prvič po 18-ih letih je povsem presahnil vodotok Stržen. Foto: Ljubo Vukelič
Tudi jamarji so v izvirih Cerkniškega jezera zabeležili enega najnižjih vodostajev, odkar izvajajo uradne meritve. Tretji najnižji zabeleženi vodostaj podzemnih voda na »odtočni« stani Loške doline v času meritev in opazovanj v jami Golobini (od leta 1987 dalje). Najnižji je bil leta 2003, drugi najnižji 2013. Voda je sedaj na okoli 540 m nadmorske višine, kar je 30 metrov pod Loškim poljem, ter 5 metrov pod Cerkniškim poljem. Do najnižje globine iz leta 2003, ko smo v jami odkrili nekaj 100 m novih rovov, manjka še 3 višinske metre. Podrobnejše podatke o višinah in kvaliteti voda bomo objavili v naslednjih tednih, ko bomo raziskali in preverili še vodostaje in kvaliteto voda v jami Mali Obrh na »pritočni« strani Loške doline ter v jami Obrh Čolniči na pritočni strani Cerkniškega polja. Spustil se je kar 22 metrov pod površje, kjer je gladina vode.
Foto: Aja Kobe
Izsušenost jezera ogroža tukajšnje živalske vrste. Naloga ribičev je, da ob usahlem jezeru rešujejo ribe, rake, dvoživke in mladiče ponirkov, ki so premajhni, da bi odleteli. Vsako območje ima svojega vodjo reševanja.
Ker jezero zaradi številnih posegov vanj v preteklosti, presahne večkrat na leto, se kot posledica dogaja tudi izginjanje značilnih rastlinskih in živalskih vrst. Avtohtonih rib je v jezeru vsako leto manj, tudi ščuke, najznačilnejše ribe Cerkniškega jezera. Prav zato, da bi ribam in drugim živalim vrnili in povečali bivalni prostor, smo letos poleti zaključili obnovo okljukov Stržena na območju Ključev in Belega brega.
Goli požiralniki Rešeto. Foto: Aja Kobe
Območje Vodonosa. Foto: Eva Kobe
Z renaturacijo vodotoka Stržen je NRP povečal življenjski prostor živali in rastlin ter vodi omogočil počasnejše in kasnejše odtekanje v požiralnike. Foto: Aleksander Vučanovič