Terenski delavci Notranjskega parka so se lotili čiščenja zarasti v Rakovem Škocjanu. Odstranili so grmovje in podrast ter pokosili travo okrog ruševin cerkve sv. Kancijana, ki ima zdaj zato povsem novo podobo. V kombinaciji s pisano paleto jesenskih barv je pogled nanjo zdaj še toliko lepši.
PRED ZAČETKOM DEL:
PO OPRAVLJENEM DELU:
Natančen čas nastanka cerkve ni znan, po predvidevanjih pa je bila na vzpetino nad Velikim naravnim mostom postavljena že v 13. stoletju. V času turških vdorov v 15. stoletju so jo za svojo vzeli prebivalci Unca in Rakeka, ki so pribežali v Rakov Škocjan. Sveti Kancijan je namreč zavetnik preganjanih, zato so jo poimenovali po njem. Okoli cerkve so sezidali obrambni zid z dvema obrambnima stolpoma, v enem izmed njih pa je bil celo vodnjak. Prvi pisni vir o cerkvi sicer izhaja šele iz leta 1526. Gre za zapisnik izterjevalca davka za obrambo pred Turki, v katerem piše, da je cerkvica sv. Kancijana prispevala majhen srebrn kelih (Vir: Anton Koblar, "Kranjske cerkvene dragocenosti«, l. 1526). Cesar Jožef II., ki je vladal od 1780 do 1790, je prepovedal vzdrževanje tistih cerkva, ki so stale na samem. Posledično je zgradba postopoma propadla.
