Letošnji popis koscev na Cerkniškem jezeru je bil izjemno uspešen. To skrivnostno, v travi skrivajočo se, a glasno ptico, so ornitologi z notranjske sekcije DOPPS-a prvič popisovali že pred 25-imi leti. Od takrat jih ornitologi z DOPPS-a skupaj s predstavniki Notranjskega parka popisujejo nepretrgoma vsako leto. Na presihajočem jezeru, ki je bilo letos spomladi letos skorajda povsem suho jih zadnja leta popisujejo po dvakrat - konec maja in v začetku junija. Kosci pojejo predvsem ponoči, zato se jih popisuje med 23. uro zvečer in 3. uro zjutraj.
Letos smo na Cerkniškem jezeru našteli 103 kosce. Rezultat ni rekorden, je pa odličen. V četrtstoletni zgodovini popisov kosca na Cerkniškem jezeru smo več koscev kot letos našteli samo v treh letih. Cerkniško jezero je tako tudi letos najboljše območje za kosca v državi.
Letošnji popis je imel nekaj posebnosti:
- vegetacija je bila zelo nizka, posledično je bilo na nizkih barjih malo koscev; na Dujicah in na Lipsenjskih blatah sploh nobenega,
- število koscev je bilo med obema popisoma podobno in z drugim popisom smo dobili le 16% novih koscev - večletno povprečje v Sloveniji je 25%,
- en kosec je v drugem popisu pel v žitni njivi pod Martinjakom, kar se nam v Sloveniji zgodi izjemno redko,
- nekaj dni po drugem popisu smo imeli močan dež in jezero se je napolnilo; ocenjujemo, da je bila večina lokacij, kjer smo popisali kosce, poplavljenih; voda zdaj počasi upada, tako da so najboljša območja za kosce spet kopna, kosci pa spet intenzivno pojejo.
Kosec (znanstveno ime Crex crex) je ptica selivka iz družine tukalic. Čeprav je velik kot grlica, ga težko opazimo, ker je ves čas skrit med travo. Svoje ime je dobil po oglašanju »krek-krek«, ki se sliši podobno brušenju kose. Prezimuje v podekvatorski Afriki. Ko se kosec pozno spomladi vrne iz Afrike, ga na jezeru že pričaka živžav žuželk in ostalih nevretenčarjev, ki so njegova najljubša hrana. Ponoči s svojim krrrek-krrrek samec privablja samice. In takrat ga naši popisovalci slišijo in zabeležijo njegovo lokacijo.
Kosec gnezdi pozno, šele od maja do avgusta. Njegov življenjski prostor predstavljajo esktenzivni negnojeni travniki. Ker gnezdi na tleh in poleti potrebuje kritje visoke trave, mu največji grožnji predstavljata opuščanje tradicionalnega načina kmetovanja na eni in intenzifikacija kmetijstva na drugi strani. Njihova smrtnost zaradi prezgodnje košnje velja za glavno grožnjo tej vrsti v Evropi, v Sloveniji pa je največji problem intenziviranje travnikov.
Koščeva populacija na Cekrniškem jezeru je stabilna oziroma celo nekoliko narašča, medtem ko so povsod drugod po Sloveniji zaskrbljeni zaradi upada. Od leta 1999 do danes se je njegova populacija v Sloveniji prepolovila! Do leta 2016 je za najboljše območje za kosca veljalo Ljubljansko barje, a se tam njihovo število zmanjšuje. Dobro stanje populacije koscev na Cerkniškem jezeru pa je povezano z odsotnostjo vplivov intenzivnega kmetijstva in z dobrim naravovarstvenim delom Notranjskega regijskega parka.