V soboto in nedeljo, 18. in 19. januarja 2025, se je izvajalo tradicionalno mednarodno zimsko štetje vodnih ptic (IWC).
Zakaj štejemo vodne ptice?
Z mednarodno usklajenim štetjem dobimo podatke o številčnosti, razširjenosti, pomembnejših skupinskih prenočiščih in populacijskih trendih vodnih ptic v zimskem obdobju. Pridobljeni podatki omogočajo vrednotenje posameznih mokrišč na nacionalnem in mednarodnem nivoju in so podlaga za opredelitev varovanih območij.
Pomen rednega beleženja vodnih ptic
Z rednim spremljanjem populacij vodnih ptic beležimo njihove populacijske trende na posameznih območjih in v celotni Sloveniji, prispevamo pa tudi podatke za izračun regionalnih trendov in oceno velikosti biogeografskih populacij. Na osnovi podatkov IWC je DOPPS opredelil Mednarodno pomembna območja za ptice (IBA) in strokovne predloge posebnih območij varstva (SPA) za prezimujoče vrste vodnih ptic v Sloveniji.
Popis je potekal tudi na Cerkniškem jezeru v omenjenemu vikendu. Na presihajočem jezeru so prostovoljci našteli:
| Mali ponirek (Tachybaptus ruficollis) | 6 |
| Kormoran (Phalacrocorax carbo) | 23 |
| Velika bela čaplja (Ardea alba) | 23 |
| siva čaplja (Ardea cinerea) | 8 |
| Siva gos (Anser anser) | 5 |
| Duplinska kozarka (Tadorna tadorna) | 9 |
| Žvižgavka (Anas penelope) | 13 |
| Konopnica (Cardamine enneaphyllos) | 82 |
| Kreheljc (Anas crecca) | 2 |
| Mlakarica (Anas platyrhynchos) | 1186 |
| Dolgorepa raca (Anas acuta) | 39 |
| Žličarica (Anas clypeata) | 21 |
| Sivka (Aythya ferina) | 7 |
| Čopasta črnica (Parus cristatus) | 31 |
| Rjavka (Aythya marila) | 1 |
| Zvonec (Bucephala clangula) | 17 |
| Kostanjevka (Aythya nyroca) | 11 |
| Mali žagar (Mergellus albellus) | 1 |
| Belorepec (Haliaeetus albicilla) | 2 |
| Zelenonoga tukalica (Gallinula chloropus) | 1 |
| Liska (Fulica atra) | 283 |
| Sivi galeb (Larus canus) | 3 |
| Rumenonogi galeb (Larus michahellis) | 2 |
| Vodomec (Alcedo atthis) | 1 |
Opazujte ptice našega prav posebnega koščka sveta tudi vi!
Kdaj je najboljše opazovati ptice?
Ptice lahko opazujemo skozi vse leto in v vsakem letnem času lahko vidimo kaj zanimivega. Vrste lahko glede na njihovo pojavljanje tekom leta zaradi lažjega prepoznavanja razdelimo v nekaj osnovnih skupin:
1. Večina gnezdilk pri nas gnezdi od marca do julija. Takrat s petjem intenzivno označujejo svoje teritorije, valijo in kasneje lovijo hrano za svoje mladiče. Če se ptice na nekem ožjem območju zadržujejo tudi izven gnezditvene sezone, torej vse leto, jih imenujemo stalnice.
2. Vrste, ki pri nas ne gnezdijo in jih lahko opazujemo samo v določenem letnem času (na primer med prezimovanjem), imenujemo gosti. Glede na to, kdaj so pri nas, jih delimo na poletne, zimske in preletne (te lahko opazimo v času selitve) goste.
3. Klateži so vrste, ki se ne selijo usmerjeno, temveč izven gnezditvenega obdobja opustijo teritorije in se razpršijo po širšem območju.
4. Selivke so ptice, ki po koncu gnezditve, običajno v jeseni med avgustom in novembrom, po selitveni poti odletijo na območja, kjer prezimujejo. Ptice selivke se v Sloveniji pojavljajo spomladi in jeseni, ko se tu v večjih ali manjših jatah ustavijo, da bi se odpočile in obnovile energijske zaloge. Veliko zanimivih in redkejših vrst ptic lahko opazujemo zlasti v deževnem in oblačnem vremenu, ko jate na selitvi ustavi slabo vreme.
Pri opazovanju ptic je pomemben tudi čas dneva. Večina ptic je najbolj aktivnih zjutraj, v prvih treh urah po sončnem vzhodu, in zvečer. V tem času se tudi najbolj intenzivno oglašajo. V popoldanski vročini so manj aktivne, zato jih takrat težje opazimo.
Nočno aktivnih ptic, kot so sloka, podhujka in različne sove, pri dnevnih obiskih največkrat niti ne opazimo. Te ptice lahko opazujemo in poslušamo predvsem ponoči, največkrat v poznih večernih ali zgodnjih jutranjih urah.
Ptice bomo lažje opazovali in določali, če bomo čim bolj mirni in tihi, naši gibi pa umirjeni in počasni.
Katera oprema je priporočljiva za opazovanje ptic?
Daljnogled je za opazovalce ptic najpomembnejši pripomoček, s katerim si bistveno olajšamo določevanje ptic. Precej jasneje lahko opazujemo tudi njihovo obnašanje ne da bi jih pri tem preveč motili.
Za opazovanje vodnih ptic, pobrežnikov in ptic, ki letijo na večji oddaljenosti ali višini, ter pri raziskovalnem delu v odprti krajini je velikokrat potrebna uporaba spektiva (običajne povečave so med 20- in 60-krat) in stojala.
Fotografiranje ptic ne sodi nujno k opazovanju, z vidika dokumentiranja opazovanj in posegov v naravo pa je lahko zelo pomembno.
Pomemben pripomoček pri opazovanju ptic je tudi slikovni priročnik za prepoznavanje vrst. V terensko beležko si zapisujemo podatke o opazovanjih. Vedno si zapišimo tudi kraj, datum, uro, vreme in, kjer je možno, število, starost in spol ptic.
Pri opazovanju ptic je priporočljiva obleka nevpadljivih barv, da živali čim manj motimo in vznemirjamo. S tem namenom poskrbimo tudi, da v naravi ustvarjamo čim manj hrupa s hojo in govorjenjem.
Vir: https://ptice.si/