Sodelavci Notranjskega parka smo na sončno in vroče avgustovsko popoldne, v četrtek, 24. avgusta 2023, na jezerskih Senožetih za splošno javnost prikazali uporabo prvega krtačnega stroja v Sloveniji. Posebej za namene projekta LIFE Semena (LIFE for Seeds) ga je razvila ljubljanska Fakulteta za strojništvo, izdelan je bil posebej za žetje semen z vrstno bogatih travnikov in posledično izdelavo semenske banke za vrstno osiromašene travnike.
Udeleženci dogodka so lahko v živo videli, kako deluje krtačni stroj, kaj in koliko se nabere semenskega materiala. Naš botanik Rudi Kraševec je razložil, kako in zakaj požeta semena uporabimo. Nekaj besed o izzivu razvijanja tega stroja so povedali tudi njegovi ustvarjalci doc. dr. Janez Benedičič, asist. dr. Ivan Demšar in doc. dr. Nikola Vukašinović z Laboratorija za konstruiranje LECAD z ljubljanske Fakultete za strojništvo. Prikaza delovanja tega posebnega stroja, ki se ga da priključiti na traktor, so se udeležili tudi naši sodelavci s projekta LIFE Semena (z DOPPS in KIS) in seveda kmetje ter domačini, ki jih je ta stroj najbolj zanimal.
Travniki na Cerkniškem jezeru so zelo pomembni za ohranjanje nekaterih rastlinskih vrst, posebno tistih, ki so vezane na mokrišča. Nekatere vrste v Sloveniji rastejo samo na tem presihajočem jezeru, na primer bleščeči mleček, nekatere pa imajo tukaj svoje največje populacije, denimo dišeči luk. Spet za druge vrste, ki pa se pojavljajo sicer tudi drugod, pa je pomembno, da se jih shrani v semensko banko zato, da se zagotavlja genetsko pester material iz vse Slovenije, ki se ga lahko uporabi ob obnavljanju degradiranih površin v travnike. V letošnjem letu smo nabrali semena že več kot 300 različnih travniških vrst rastlin. Med drugim ilirski meček, gorski kosmatinec, srčno moč in mnoge druge.
Shranjevanje semen točno določenih vrst je pomembno na državni ravni, da ustvarimo bazo avtohtonih vrst, ki so se pri nas ohranila skozi stoletja. To je pomembno za različne raziskave, koristno pa je ob primerih vzpostavljanja novih travnikov, da lahko uporabimo pester nabor semenskega materiala. Semenska banka bo na Kmetijskem inštitutu Slovenije in v Naravnem rezervatu Ormoške lagune.
Pri krtačnem stroju motor traktorja poganja krtače na priključku (podobno kot kosilnico), zrela semena pa se zbirajo v zalogovniku. Semena bomo na izbranih zemljiščih želi večkrat v sezoni, z namenom nabrati semena vseh vrst, ki so za določen življenjski prostor značilna. Nato jih bomo shranili v semenskih bankah Kmetijskega inštituta Slovenije in DOPPS, da jih bodo naši zanamci lahko uporabili za ponovno oživitev in bogatitev vrstno osiromašenih travnikov.
V okviru projekta LIFE FOR SEEDS ali LIFE SEMENA, ki ga vodi DOPPS, semena nabiramo na dva načina. Prvič tarčno, kjer na roke zbiramo semena točno določenih vrst, v posebej za to predvidene vrečke. V vsaki vrečki je nekaj tisoč semen samo te vrste, z enega travnika. Lahko pa naberemo več vrečk iste vrste z različnih območij.
Drugi način je s pomočjo posebnega krtačnega stroja, s katerim pa zbiramo semenske mešanice na dobro ohranjenih travnikih. S tem hitreje zberemo raznolik material na večji površini. Te mešanice pa potem posejemo na površine na katerih obnavljamo travnike, in s tem pospešimo zarast in vzpostavitev avtohtonih travniških združb.
V okviru projekta sta bila razvita dva takšna stroja; v Notranjskem parku imamo večjega, ki se ga priključi na traktor. Z manjšim, ki se ga priključi na motokultivator, pa semenske mešanice z vrstno bogatih travnikov po Sloveniji žanje Kmetijski inštitut Slovenije. Oba načina bomo uporabljali do konca trajanja projekta, cilj pa je, da se razvije kmetijske ukrepe, s katerimi bi tovrstno prakso nadaljevali še po izteku projekta.
Sofinancerji projekta so Evropska Unija iz programa LIFE, Sigrid Rausing Trust in Ministrstvo za javno upravo. Sodelujoči v projektu pa: DOPPS, Kmetijski inštitut Slovenije, Krajinski park Goričko, Triglavski narodni park in Notranjski park.
Avtorji fotografij: Nuša Stanić, Tina Klemenčič, Maja Košuta