Na območju Notranjskega regijskega parka se v okviru projekta LIFE SEMENA z aktivnostmi namenjenimi obnovi travišč osredotočamo na traviščne in močvirske oz. barjanske življenjske prostore na vlažnih do mokrih tleh presihajočega Cerkniškega jezera, del aktivnosti za obnovo habitatov pa izvajamo tudi na območju Brejnic nad Dobcem na Meniševski planoti, kjer se dobro ohranjeni, vrstno pestri travniki in pašniki na razmeroma suhih tleh prepletajo z gozdovi in travišči, s katerimi se je pred časom nehalo gospodariti in so danes v različnih stopnjah zaraščanja z lesnimi vrstami.
Območje obnove zmerno suhih travišč na Brejnicah, na katerih uspevajo različne vrste divjih orhidej z vrisanimi donorskimi (oranžne ploskve) in recipientskimi površinami (lila ploskve). Na osrednjem delu donorskih površin (ploskev neprosojno oranžne barve) smo s krtačnim strojem želi semena in jih kasneje raztresli po recipientskih površinah kot del aktivnosti obnove vrstno pestrih polsuhih travnikov. Karta je v merilu 1:1500.
Na začetku projekta smo na območju Brejnic izbrali površine dobro ohranjenih zmerno suhih travišč – t.i. donorske površine, na katerih smo se v nadaljevanju projekta namenili žeti semenske mešanice za sejanje na površinah, ki so se začele zaraščati z lesnimi vrstami – t.i. recipientske površine in smo z njih pred sejanjem semenskih mešanic lesno zarast odstranili. Na recipientske površine bomo tekom projekta sadili tudi sadike združbotvornih in spremljevalnih vrst. Sadike so iz semen, nabranih na donorskih površinah, vzgojili projektni partnerji.
Srhkodlakavi oman (Inula hirta) je ena od trinajstih spremljevalnih vrst, katerih sadike smo zasadili na zaplate tal, s katerih smo pozimi odstranili lesno zarast, spomladi in jeseni pa nanje sadili sadike združbotvornih vrst trav. Njegova semena smo predhodno leto nabrali na donorskih površinah v bližini, nato pa je vodilni partner projekta iz teh semen vzgojil sadike, ki imajo veliko večjo možnost preživetja do odraslih rastlin in zaključek življenjskega kroga, kot pa rastlin, ki zrastejo iz semen v semenskih mešanicah. (Foto: Jošt Stergaršek)
V prvem koraku smo, kot rečeno, z recipientskih površin odstranili lesno zarast. Ker bodo porezani grmi še nekaj let odganjali mlade poganjke, bomo z odstranjevanjem teh vrst z recipientskih površin nadaljevali ves čas trajanja projekta oz. dokler ne bodo zelnate rastline prevladale, travišče pa se bo nato vzdrževalo s košnjo ali pašo govedi z nizko obremenitvijo in brez dohranjevanja.
Podrta drevesa z dela površin v obnovi čakajo, da se jih odpelje. Lesne vrste s travnikov v zaraščanju odstranjujemo, saj senčijo tla, kar izrazito svetloljubnim travniškim vrstam ne ustreza. Poleg tega vsako leto proizvedejo veliko biomase (listi, veje) in na ta način gnojijo tla, ko odmrle dele razkrojevalci pretvorijo v anorganske snovi – hranila za rastline, kar tudi ne ustreza travniškim rastlinam, ki uspevajo na pustih tleh. (Foto: Jošt Stergaršek)
V drugem koraku želimo s sejanjem semenskih mešanic ter sajenjem združbotvornih in spremljevalnih vrst značilnih za življenjski prostor v obnovi pospešiti kolonizacijo na novo odprtega prostora (delov zemljišč, s katerih smo odstranili lesne vrste) z vrstami značilnimi za travišča na zmerno suhih tleh. Za donorske površine za žetje semenskih mešanic in nabiranje semen posameznih vrst smo izbrali 1,9 ha površin, za obnovo habitata pa smo določili dobrega pol hektarja recipientskih površin.
S sejanjem semenske mešanice nabrane na bližnjih vrstno pestrih travnikih želimo povečati število vrst značilnih za tip travišča v obnovi in njihovo pogostnost na recipientski površini. Za uspešno obnovo pa je ključno trajno gospodarjenje z obnovljenim travnikom – košnja ali paša z zelo nizko obremenitvijo. (Foto: Jošt Stergaršek)
Sadike smo in bomo sadili na manjše dele recipientskih površin, zlasti na zaplate golih tal, ki so nastale po odstranitvi lesnih vrst.
Za sajenje sadik pokončnega stoklasca in brazdnatolistne bilnice na recipientsko ploskev na Brejnicah smo izbrali dan pred napovedanim dežjem, in tako povečali možnost, da se sadike uspešno zakoreninijo. (Foto: Jošt Stergaršek)
Tako smo aprila posadili prvih 495 sadik združbotvornih vrst trav značilnih za zmerno suha travišča –pokončni stoklasec (Bromopsis erecta) in brazdnatolistno bilnico (Festuca rupicola). Sadike smo posadili na štiri zaplate slabo poraslih tal, s katerih smo v okviru projekta že ročno odstranili lesno zarast.
Pokončni stoklasec (Bromopsis erecta) je prevladujoča vrsta trav na določenih vrstno pestrih pustih suhih in polsuhih travnikih, kjer svoj prostor pod soncem najdejo tudi številni nevretenčarji, kot je rdeči pisanček (Melitaea didyma) – fotografiran po prenočitvi na socvetju stoklasca. (Foto: Jošt Stergaršek)
Drugič smo v letu 2024 sadike sadili v začetku oktobra, ko smo na točke, kamor smo aprila sadili sadike trav, posadili še 315 sadik trinajstih travniških vrst, značilnih za obnavljana travišča. Z namenom povečati možnost, da se sadike zakoreninijo, smo sadili po dežju, ko so bila tla dobro namočena.
Leta 2024 smo na Brejnicah sadili sadike sledečih vrst:
- panonski osat (Cirsium pannonicum),
- navadni oslad (Filipendula vulgaris),
- poljski glavinec (Scabiosa centaurea),
- pegasti svinjak (Hypochoeris maculata),
- srhkodlakavi oman (Inula hirta),
- navadni popon (Helianthemum nummularium),
- navadna mračica (Globularia puncatata),
- brazdnatolistna bilnica (Festuca rupicola),
- kimasta lepnica (Silene nutans),
- skalna glota (Brachypodium rupestre),
- klobčasta zvončica (Campanula glomerata),
- navadni čistec (Betonica officinalis),
- Barrelierov jetičnik (Veronica barrelieri),
- beli petoprstnik (Potentilla alba),
- pokončni stoklasec (Bromopsis erecta).
Za razliko od sadik smo semenske mešanice sejali po vsej površini recipientskih površin z namenom povečati vrstno pestrost in število osebkov na travnikih v obnovi. Pred žetjem semenske mešanice smo na donorski površini popisali rastje po standardni srednjeevropski metodi z uporabo Braun-Blanquetove lestvice.
S popisom rastja na ta način dobimo podatke o vrstni sestavi in pokrovnosti popisane ploskve z rastlinami, torej o prisotnosti vrst in deležih površine, ki jih posamezna vrsta na popisni ploskvi pokriva. Enake popise opravljamo tudi na recipientskih površinah in na ta način spremljamo spreminjanje rastja skozi čas, kar nam omogoča oceno uspešnosti in ustreznosti načina obnove.
Dan pred žetjem semen na izbrani donorski površini smo na njej opravili vegetacijski popis po Braun-Blanquetovi metodi. Od 91 vrst zabeleženih na popisni ploskvi, je bilo 84 vrst značilnih za travnike in 7 za gozdni rob. Od travniških vrst tu uspevajo tudi štiri vrste, ki so v Sloveniji bodisi zavarovane bodisi ogrožene. (Foto: Jošt Stergaršek)
V okviru teh popisov smo na obravnavani ploskvi našli 91 taksonov semenk, od teh 84 vrst travniških vrst. 13 od popisanih vrst je bilo očitno pogostejših – vsaka od njih je pokrivala 5 do 25 % popisne ploskve. To so dominantne vrste, ki so osnova rastlinske združbe, ostale vrste pa se jim pridružijo in skupaj tvorijo vrstno pestro zmerno suho travišče. Štiri od popisanih travniških vrst so v Sloveniji zavarovane z Uredbo o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah in/ali ogroženih glede na Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam.
Na donorski površini so prevladovale sledeče vrste:
- lasasta šopulja (Agrostis tenuis),
- navadni čistec (Betonica officinalis),
- transilvanski stoklasec (Bromopsis transsilvanica),
- gorski šaš (Carex montana),
- panonski osat (Cirsium pannonicum),
- navadna oklasnica (Danthonia alpina),
- rdeča bilnica (Festuca rubra),
- navadni oslad (Filipendula vulgaris),
- prava lakota (Galium verum),
- volnata medena trava (Holcus lanatus),
- trstikasta stožka (Molinia arundinacea),
- beli petoprstnik (Potentilla alba),
- mali škrobotec (Rhinanthus minor).
Na donorski površini smo med popisi našli sledeče zavarovane in/ali ogrožene vrste:
- piramidasti pilovec (Anacamptis pyramidalis),
- montpellierski klinček (Dianthus hyssopifolius),
- navadni kukovičnik (Gymnadenia conopsea),
- brstična lilija (Lilium bulbiferum).
