LIFE TRŠCA: FILM ALCARRAS

Kulturni dom Cerknica tudi letos pripravlja zdaj že tradicionalen ter med obiskovalci vse bolj priljubljen in prepoznaven »Kino na prostem«. Projekt LIFE TRŠCA se pridružuje prireditvi en filmski večer, 23.8.2024, ko si boste na vrtu Galerije Krpan ob 21h lahko pod zvezdami ogledali film Alcarras katalonske režiserke Carle Simón. Film je na prestižnem festivalu v Berlinu kot prvi katalonsko govoreči film prejel zlatega medveda.

Projekciji filma bo sledil pogovor z Leonom Kebetom, direktorjem Notranjskega parka. Pogovor bo vodila Vesna Telič Kovač.

V primeru slabega vremena, se projekcija prestavi v Kulturni dom Cerknica. Vstop prost.

Kritike

»Režiserka s tem pogumnim, intenzivnim in nepozabnim filmom upora, postavljenim na breskova polja v Lleidi, na novo opredeli in razširi oblike lepote. /…/ Alcarràs je /…/ revolucija, spomenik, eden od Michelangelovih prebujajočih se sužnjev, sveže izluščen iz trdega marmorja resničnosti. To je film, ki nastaja pred gledalčevimi očmi – kot čudež jasnosti, vztrajnosti, predanosti, preproste in prvinske lepote. To je film, ki iz nas naredi boljše ljudi. To je nekaj tako neverjetnega in redkega, tako delikatnega in edinstvenega, da je edini možni odziv navdušenje.« Luis Martínez, El Mundo

»Ko te film na tisti dobri stari način popolnoma in absolutno razoroži, in se počutiš, kot da si spet star dvanajst ali trinajst let, a tokrat z globljim uvidom, veš, da si naletel na pravo zlato zrno.« Ivana Perić, Lupiga.Com

»Mojstrovina.« Pedro Almodóvar

 »Odlični film Carle Simón /…/ je dokaz, da je fikcija včasih najboljši način za odkrivanje resnice. /…/ Režiserka ima izjemno sposobnost, da iz otrok izvabi najbolj naravno igro, kar ste jih kdaj videli. /…/ Težko si je predstavljati dokumentarec o nefiktivni družini Solé, ki bi deloval bolj pristno. Film se ponaša z lahkotnim, improvizacijskim slogom, brezhibnim obvladovanjem tona in mračnim, toda s soncem obsijanim koncem, ki ga ne bom nikoli pozabil.« Tim Robey, The Telegraph

 »V filmih redko vidite delovni proces – v Alcarràsu, ki je v Berlinu osvojil zlatega medveda, ga vidite. Vidite traktorje, okopavanje, obiranje sadja, palete, zadruge – in ljudi, ki jih delo povezuje, oplaja, osrečuje, osmišlja in učlovečuje. A tega smiselnega, človeškega dela, utrjevalca skupnostnih načel, je konec. Čast požre trg. Tradicija je nemočna. Delo te ne reši več. Spreminja se v nekaj krutega, izsiljevalskega, drastičnega, nečloveškega. In ko vidite, kako Soléji, ki jih igrajo neprofesionalni igralci, v nasadu ponoči preganjajo in streljajo zajce, ki se jim zažirajo v pridelek, postane jasno, kako zelo je kapitalizem – kakofonija boja za preživetje, zakona močnejšega in dirke navzdol – prežel tudi najboljše med nami. ZA« Marcel Štefančič, jr., Mladina