Opremljeni smo s termalno kamero in kamero z optično povečavo, ki omogočata natančno in hkrati nemoteče spremljanje ptic. Z uporabo drona lahko ptice opazujemo na varni razdalji, kar bistveno zmanjša motnje v občutljivem gnezditvenem obdobju. Letimo tudi dovolj visoko, da prisotnosti ptic ne zmotimo.
In prav med temi popisi smo bili priča izjemnemu prizoru – opazili smo tri bobnarice! Po zbranih podatkih sklepamo, da gre za dve samici (ena sedi na gnezdu, druga si gnezdo šele gradi) ter samca, ki si išče hrano.
Bobnarica (Botaurus stellaris) je velika, redka in skrivnostna močvirska ptica iz družine čapelj. Čeprav je sorodna pogostejši sivi čaplji, se od nje precej razlikuje – tako po videzu kot po načinu življenja. Je izjemna mojstrica kamuflaže, saj večino časa preživi skrita med gostim trstičjem. Ko zazna nevarnost, zmrzne v pokončni drži in z glavo obrnjeno navzgor, s čimer se popolnoma zlije z okoljem. Prav zato jo je izjemno težko opaziti.
Njen globok, bobneč oglas, ki spominja na pihanje v steklenico in se sliši več kilometrov daleč, je pogosto edini znak njene prisotnosti. Ta značilen zvok je tudi vir njenega imena.
V Sloveniji je bobnarica zelo redka in ogrožena gnezdilka. Gnezdi le na nekaj posebnih, večjih in mirnih mokriščih z bogatim trstičjem. Cerkniško jezero z okolico, ki se nahaja v osrčju Notranjskega regijskega parka, predstavlja edino znano območje gnezdenja bobnarice v Sloveniji. To potrjuje izjemno naravovarstveno vrednost našega prav posebnega koščka sveta. Bobnarica si gnezdo zgradi na plavajoči podlagi sredi trstišča. Hrani se z ribami, dvoživkami, žuželkami in drugimi manjšimi močvirskimi živalmi, največkrat v somraku ali ponoči.
Največja grožnja za bobnarico na Cerkniškem je verjetno prehiter umik vode v času gnezdenja. Ko nivo vode upade, se zmanjša razpoložljivost plena v bližini gnezda, kar pomeni, da morajo samice gnezdo zapustiti za dalj časa – njihovi mladiči pa so v tem času bolj izpostavljeni talnim plenilcem.
Bobnarica je v Sloveniji zavarovana vrsta in vključena v omrežje Natura 2000. Njena prisotnost je pokazatelj zdravega, ohranjenega mokrišča ter simbol naravne dragocenosti Notranjskega regijskega parka.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
Izvedba obsežnih naravovarstvenih projektov presega finančne zmožnosti lokalnega okolja, zato Notranjski park redno prijavlja projekte z možnostjo sofinanciranja s strani Evropske Unije.
