LIFE TRŠCA: Obisk kitajskih raziskovalcev kraških ekosistemov na Cerkniškem polju

Slika 1: Terenska analiza vzorcev vode na izviru Martinjščice (Foto: M. Blatnik).

Velik del raziskav v projektu LIFE Tršca je posvečenih vodnim ekosistemom, ki zajemajo tako raziskave lastnosti vode kot popis vodne vegetacije. Takšno je tudi glavno področje raziskav kitajskih raziskovalcev iz Guilina (Inštitut za kraško geologijo CAGS) in Wuhana (Inštitut za hidrobiologijo CAS), ki so med 16. in 24. novembrom obiskali inštitut za raziskovanje krasa ZRC SAZU in Oddelek za Biologijo Biotehniške Fakultete univerze v Ljubljane. Poleg več sestankov, kjer smo drug drugemu predstavili svoje glavne raziskave, smo opravili več terenskih obiskov in vzorčenj, med katerimi smo z veseljem cel dan posvetili tudi Cerkniškemu polju.

Z Inštitutom za kraško geologijo CAGS (Institute of Karst Geology, Chinese Academy of Geological Sciences) iz Guilina aktivno sodelujemo že prek 40 let. Sprva je bilo sodelovanje neformalno preko medsebojnih obiskov, kasneje pa je to prešlo tudi v projektno sodelovanje (bilateralni, UNESCO / IUGS IGCP, MOST projekti). Med raziskovalnimi tematikami prednjačijo tiste, ki so povezane s proučevanjem kraškega površja (geomorfologija in geologija), značilnostmi hidrološke dinamike (količina in kakovost vode), jamske klime in prsti. Posebno pozornost dajemo tudi primerjavi med kraškimi območji z različnimi podnebnimi razmerami – Guilin denimo se nahaja v subtropskem podnebju. Z Inštitutom za hidrobiologijo CAS (Institute for hydrobiology Chinese academy of Sciences) do sedaj nismo še imeli aktivnega sodelovanja, se pa pojavljajo ideje po skupnem proučevanju kraških ekosistemov, bolj natančno biotske raznovrstnosti v kraških vodah in dinamiki hranil v vodi. 20. novembra smo si na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete UL izmenjali informacije o dosedanjih izkušnjah glede raziskav ekosistemov na krasu. Ogledali smo si tudi terensko in laboratorijsko opremo za biološko vzorčenje in nadaljnje analize.

Slika 2: Sestanek na Oddelku za Biologijo Biotehniške fakultete UL (Foto: M. Blatnik).

Terensko delo smo med 16. in 24. novembrom opravili v različnih predelih Slovenije, tako da smo zajeli Alpski in Dinarski kras. Največ masa smo preživeli v porečju Ljubljanice, to je v Pivški kotlini, na Cerkniškem polju, pa tudi dolvodno ležečem Rakovem Škocjanu, Planinskem Polju in izvirih Ljubljanice. Prednost smo dali kraškim izvirom, ki so bili predmet zanimanja za obe skupini iz Kitajske. Skupina iz Guilina (Inštituta za kraško geologijo) je na vsakem izviru opravila ročne meritve z multiparametrsko sondo (temperatura, specifična električna prevodnost, reakcija / pH, nasičenost s kisikom), opravila hitre terenske meritve alkalnosti in vsebnosti karbonatov, ter odvzela vzorce za nadaljnje laboratorijske analize. Tovrstna vzorčenja so že večkrat bila opravljena in bodo tudi v nadalje, osnovna ideja pa je analiza spreminjanja lastnosti vode v različnih klimatskih območjih in v različnih hidroloških situacijah. Skupina iz Wuhana (Hidrobiološkega inštituta) je preverila, ali se na izvirih pojavljajo makrofiti in katere so najbolj značilne vrste. Izkazalo se je, da so nekatere iste, druge pa popolnoma drugačne vrste, a s podobnimi fiziološkimi značilnostmi kot tiste na Kitajskem.

Slika 3: Obisk laboratorija na Oddelku za Biologijo Biotehniške fakultete UL (Foto: M. Blatnik).

Za hidrobiološko skupino iz Wuhana je bil prvi vtis o slovenskem krasu zelo pozitiven, še večjega pa so napravile zimske razmere med terenskim delom. Upamo torej na še kakšen skupen projekt, ki bi se lepo dopolnjeval z obstoječimi raziskavami na Cerkniškem polju, po možnosti še v času trajanja projekta LIFE Tršca.

Slika 4: Vzorčenje makrofitov pri vodomerni postaji Dolenje Jezero (Foto: M. Blatnik).

Slika 5: Vzorčenje makrofitov pri izviru Žerovniščice (Foto: M. Blatnik).

Slika 6: Terenska analiza vzorcev vode pri ponoru v Veliko Karlovice (Foto: M. Blatnik).

Prispevek sta pripravila Inštitut za raziskovanje krasa in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani.